Samostojnim podjetnikom, ki zaslužijo manj od minimalne plače, centri za socialno delo (CSD) pri izračunih subvencije za vrtec in otroškega dodatka pripišejo kar fiktivne prihodke. Ti znašajo razliko med dejansko zasluženim in 75-odstotki bruto minimalne plače (MP). Nekateri podjetniki lahko tako kaj hitro presežejo cenzus za pridobitev socialne pravice.

Ni vse tako, kot je videti

“To je bilo uvedeno, ker je bilo pri espejih z raziskavo o revščini ugotovljeno, da tretjina izkazuje drugačno stanje od dejanskega,” pojasnjuje zdajšnja ministrica za delo Anja Kopač Mrak, ki je med ministrovanjem Ivana Svetlika kot državna sekretarka aktivno sodelovala pri pripravi socialne zakonodaje.

Na naše vprašanje, ali so potemtakem espeje, ki po njihovem mnenju ne zaslužijo dovolj, že vnaprej označili za goljufe, Kopač Mrakova odgovarja, da to ne drži in da se pričakuje, da espeji lahko preživijo le, če imajo vsaj minimalni dohodek. “Seveda pa morajo biti v sistemu možnosti, da nekdo tudi izkaže, da ni tako,” pravi ministrica. Vendar jih za zdaj ni. Posameznik se sicer vedno lahko pritoži, a kot pravi Marjetka Kovšca z ministrstva za delo, mu s pritožbo ne bi uspelo, saj je zakon jasen.

Sprememb ne bo

Koliko pritožb so prejeli zaradi pripisovanja fiktivnega zaslužka, na ministrstvu ne vedo, ker statistike ne vodijo po pritožbenih razlogih. So pa pritožbe tudi na to bile, zagotavlja Kovšca. A kljub temu sprememb, ki jih sicer za socialno zakonodajo napovedujejo za prihodnje leto, pri tem najverjetneje ne bo. Razen “če bo to izpostavljeno kot velik problem, bomo poskušali najti boljšo rešitev,” obljublja ministrica.

Ena izmed socialnih delavk na CSD Moste - Polje, ki ne želi biti imenovana, espejem, ki izkazujejo izgubo, svetuje, naj podjetje raje zaprejo. Sicer podjetniki, kot pravi, njihovim izračunom običajno ne nasprotujejo, “tudi zato, ker najbrž imajo neki dohodek”.

Obisk inšpekcije je stresen

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) proti takemu načinu izračunavanja prihodkov ne bo protestirala, ker se člani nad tem niso prav veliko pritoževali. “V desetih mesecih sem imela le en primer stranke, ki se je čutila zelo prizadeto zaradi tega fiktivnega dohodka, ker je izkazala upravičeno poslovno izgubo,” se spominja svetovalka na OZS Božena Macarol.

A kot opozarja, to še ne pomeni, da mali podjetniki dejansko ne poslujejo z izgubo: “Če imajo državna podjetja izgubo, je logično, da jo lahko imajo tudi mali espeji. In to upravičeno izgubo, ne prigoljufane! Ampak se po mojem mnenju bojijo inšpekcije. Obisk inšpektorja je za malega podjetnika, ki dela sam, strahoten stres, zato ker je lahko inšpektor tudi en mesec navzoč v podjetju. Kot nosilec dejavnosti mu mora podjetnik streči, kar pomeni, da ne more delati, da mora aktivirati računovodkinjo, včasih pa potrebuje tudi davčnega svetovalca. In potem se raje skrije v svojo hiško in potrpi.”

Preberite tudi komentar: V naši državi je vse fikcija