Gospodarstvo je zadovoljno z začetkom varčevalnega paketa, potrebuje pa tudi hitre spremembe na področju debirokratizacije in nekaterih razvojnih programov, je ob robu podelitve priznanj za najboljše inovacije na Koroškem v lanskem letu v Vuzenici dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič. Meni tudi, da bo Slovenija morala motivirati in stimulirati tako domače kot tuje vlagatelje, da bodo v Sloveniji bolj ambiciozni.

"Istočasno pa mislim, da bomo morali del naše srebrnine prodati zato, da bomo lahko sanirali finančno situacijo. Nekatera podjetja bomo enostavno morali prodati, kajti v bančnih bilancah so preveliko breme za tekoče poslovanje," pravi Hribar Milič, ki se je udeležil podelitve priznanj najbolje ocenjenim lanskim inovacijam na Koroškem.

V zvezi s tem je dejal, da je inovativnost tisto, kar pripelje do konkurenčnosti, do dolgoročne socialne vzdržnosti in omogoča izhod iz zdajšnjih razmer. Veseli ga, da je na Koroškem inovativnost postala neke vrste prispodoba za celotno regijo.

Čedalje več inovatorjev

GZS Območna zbornica Koroška je letos izvedla že deveti razpis za najboljše inovacije, na katerega je bilo prijavljenih 22 inovacij. Kot pravi direktorica območne zbornice Tatjana Kupnik, so vse bile tako dobre, da so nagradili vse, in sicer s šestimi zlatimi, 13 srebrnimi in tremi bronastimi priznanji. Izmed šestih zlatih so tri prijavili na nacionalno ocenjevanje inovacij. Gre za inovacije podjetij Metal Ravne, Bijol Vuzenica in Fonaterm iz Slovenj Gradca.

Najvišje ocenjena inovacija je bila inovacija z imenom Kontrola vsebnosti vodika v jeklu, ki je delo petih inovatorjev v podjetju Metal Ravne. Prejemnik enega od zlatih priznanj, podjetnik Janez Bijol iz Vuzenice, ki je gostil današnje srečanje in je za lansko leto prejel tudi nagrado GZS za izjemne dosežke, pa je povedal, da gospodarstvo iz trenutne krize lahko reši le inovativnost.

Koroško čaka razvojni preskok

Prvi mož GZS je danes komentiral tudi poslovanja koroškega gospodarstva, ki je lani izkazalo skupno pozitivno poslovanje. Dejal je, da so tako kot v vsaki regiji tudi na Koroškem zmagovalci in nekateri, ki žal niso uspeli preživeti.

Koroško regijo po njegovih besedah čaka še razvojni preskok v smeri večje internacionalizacije, višje dodane vrednosti in še več inovativnosti. Tudi na Koroškem bi verjetno kakšna tuja investicija prišla zelo prav, je dejal Hribar Milič, ki meni, da slabe cestne povezave niso glavni problem, da na Koroško ni več tujih investitorjev. Problem so zemljišča in nasploh hitrost postopkov, dostop do virov financiranja, pa tudi kadri.