V javnomnenjskih anketah v ZDA dobra dva tedna pred volitvami prepričljivo vodi
demokratski kandidat Barack Obama. Ali bo Amerika 4. novembra res dobila prvega temnopoltega
predsednika?
Po dolgih letih imamo kandidata, ki se za predsedniško funkcijo ne poteguje iz
Bele hiše – torej ne gre za vnovično izvolitev predsednika ali za to, da se podpredsednik poteguje
za predsedniško funkcijo. Pomembno je, da se je prvi kot kandidat za predsednika pojavil kandidat
manjšine. To ni presenečenje, je pa novost.
Živi v soseski, kjer je odrašal Alan Greenspan |
Vse pod eno streho. To je bila vodilna ideja Salka Kriještorca, ki se ponaša z največjim spletnim oglasnikom za prodajo nepremičnin brez posrednikov v osrednji in Vzhodni Evropi ProdamSam.com. Poklicna pot. V ZDA je že 22 let. Začel je kot informatik, a je hitro presedlal na "biznis". Je strokovnjak za nepremičnine z najvišjima licencama CPM in CCIM. Pri nakupih mu zaupajo najbogatejši Američani. Kateri, ne pove, saj je ohranjanje zaupnosti ključ do zadovoljnih strank. Živi med Ljubljano in New Yorkom in je oče treh otrok. |
Sam ne stavim. Bi pa opozoril na tako imenovani Bradleyjev učinek. Tom Bradley je bil temnopolti župan Los Angelesa, ki se je leta 1982 potegoval za guvernerja Kalifornije. Čeprav so mu ankete napovedovale zmago, se to ni zgodilo. Izkazalo se je namreč, da so se ljudje zaradi strahu pred tožbami ali zaradi politične korektnosti bali in v odgovorih raziskovalcem lagali oziroma so na volišču volili drugače, kot so rekli, da bodo. Vse javnomnenjske ankete napovedujejo zmago Obame, a vseeno bo treba počakati na 4. november.
Kaj lahko še škoduje Obami?
Lahko izkopljejo kakšno umazanijo, kot se je to zgodilo s Kerryjem in Clintonom –
da je kadil marihuano, pa je moral razlagati, da je ni vdihoval. Če Obama zmaga, bo to velika
priložnost, da bo 21. stoletje ameriško! Z njegovo zmago bo Amerika pridobila tako imenovano mehko
moč – nihče se ji ne bo mogel upreti. To bo zelo dobro tudi za Evropo. Ta je zelo homogena, kar se
tiče ras pa tudi religij, ampak je vseeno težko, da predsednik postane "nekdo drug". Slovenci smo
imeli srečo, da je bil prvi predsednik nekatolik, “manjšina”. Kučan je protestant, a se to ni
preveč poudarjalo. Če Obama zmaga, bo to kolosalno!
Kaj bo to prineslo Ameriki?
V času Busha sem tukaj srečeval ljudi, ki so mi najprej povedali, da so Kanadčani, ko pa so
iz pogovora z mano ugotovili, da sem iz ZDA, so mi “priznali”, da so tudi sami Američani ...
Skratka, pričakuje se, da bo Obama presegel priljubljenost Billa Clintona.
Ki pa je enota za priljubljenost?
Točno tako. Moramo se zavedati, da v Ameriki obstajajo tri kulturološka okolja: New
York, Kalifornija in Amerika. V Ameriki morda obstaja rasizem, ampak menim, da je v Evropi močnejši
nacionalizem, kot je rasizem v Ameriki. Obama je realnost, on je kandidat za predsednika. Kdaj pa
bi se to lahko zgodilo v Evropi? Kdaj bi denimo Slovenci dovolili, da Hrvat ali kak drug pripadnik
manjšine postane kandidat za predsednika? Nikoli?
Recimo, ko tukaj pogovor nanese na ljubljanskega župana Jankovića, se v uvodu takoj hiti s pojasnjevanjem, da je njegova mati Slovenka ... On pa je samo župan! Ko rečem tukaj, ne mislim le na Slovenijo, ampak na Evropo na sploh, kjer je to evropski koncept oziroma način razmišljanja. Sam sem zelo lepo sprejet v Ljubljani in ne govorim iz lastnih izkušenj. (Sicer je izvolitev poslovnih ljudi, kot je Janković, za župane trend v svetu, ki se je začel z županom New Yorka Bloombergom.) Naj dokončam misel: Obama ni kandidat temnopoltih, ne zagovarja tako imenovane črnske platforme, razčistil je tudi z gibanjem za pravice Afroameričanov, čeprav se sam opredeljuje kot črnec. On je znak običajnih delitev. Čeprav menim, da ne bo nobene tragedije, tudi če zmaga McCain.
Kaj prinaša morebitna zmaga republikanskega kandidata?
Verjetno nadaljevanje tega, da morajo zmagati v Iraku. McCain verjetno prinaša prekinitev z
Bushevo politiko, toda Obama prinaša več v imidžu, v percepciji. Amerika ima velike sisteme, ki so
globalni in jih je težko spreminjati. Sicer nihče ne bo veliko spreminjal, ker ima Amerika sistem,
ki funkcionira in ki melje vse pred sabo.
Kaj lahko pričakujemo glede reševanja gospodarske krize?
Oba – tako Obama kot McCain sta politika in dajeta politične izjave oziroma govorita tisto,
kar ljudje hočejo slišati. Oba sta podprla zakon za pomoč finančnemu sistemu v višini 700 milijard
dolarjev. Vsekakor se razlikujeta ideološko – eden je desni republikanec, drugi je levi, liberalni
demokrat. Razlike bodo predvsem v socialnih programih. V vsakem primeru bodo morali reševanje
finančne krize prepustiti strokovnjakom, ker je to, kar se dogaja, prevelika zadeva, da bi jo lahko
reševali politiki.
Kako kot poslovnež gledate na intervencijo države v ekonomsko sfero, še posebno v ZDA, ki
so si "izmislile" kapitalizem?
Država se spreminja, govoriva o skrajnem ukrepu. Ampak niti ta skrajni ukrep ni v
celoti povrnil zaupanja. Je sicer novost, posebno za Ameriko.
Obama je realnost. Pripadnik manjšine kot predsedniški kandidat! Kdaj bi se to lahko zgodilo v Evropi? Kdaj bi denimo Slovenci dovolili, da Hrvat kandidira za predsednika države? |
|
Na to vprašanje bom odgovoril s šalo, ki kroži po Wall Streetu. Borznik sprašuje kolega, zakaj prodaja, in dobi odgovor: “Ker vsi prodajajo.” Nemogoče je, da General Motors ne velja več, kot naj bi veljal trenutno. Ameriško gospodarstvo je vitalno, potrjuje pa se, da je ekonomija ciklični družbeni pojav, le da ne poznamo njegovih amplitud. Bile so seveda tudi nekatere človeške napake, kot so nenadzorovanje plačevanja, plačevanje provizij ...
Je kriva 18 let dolga vladavina Alana Greenspana?
Ne, četudi je odraščal v isti soseski, kjer zdaj živim (smeh). Ne, stvar je funkcionirala in
nihče se ji ni mogel upreti. Denar je zapeljiv!
Dolgo ste že v nepremičninskem poslu in ga odlično poznate, o tem celo predavate. Kako
nekdo iz Slovenije lahko kupi stanovanje v New Yorku?
To ni tako preprosto, čeprav je mogoče – seveda če ima denar. Je pa lažje nekomu iz
Ljubljane kupiti stanovanje v New Yorku, kot nekomu iz ZDA kupiti stanovanje v Ljubljani. Sicer v
New Yorku obstajata dva tipa stanovanj, co-op in condo. Co-op je neke vrste klub, ki ima lahko zelo
omejena merila za članstvo. Po aferi Watergate se denimo upravni odbor neke stavbe na Peti aveniji
ni strinjal, da stanovanje kupi Richard Nixon; ta tip stanovanj je težko dostopen tujcem.
Dostopnejši je condo, kjer gre za najem. Tukaj moram poudariti, da v New Yorku 75 odstotkov ljudi
najema stanovanja, le kakih 25 odstotkov jih kupuje, v Sloveniji pa je ravno nasprotno: zelo majhen
odstotek ljudi najema, vsi so radi lastniki nepremičnin. A tukaj gre najbrž za različno tradicijo
in kulturo.
Tisti, ki jih imajo, naj jih ne prodajajo. Tistim, ki vlagajo v sklade, naj povem, da se ti skladi vlagajo v nepremičnine! |
|
Načeloma bi šlo, ampak to je predvsem vprašanje za slovenske banke – ali bi odobrile hipotekarni kredit za stanovanje v New Yorku. Sicer je stanovanje mogoče kupiti iz vseh legalnih virov denarja. Zdaj je nakup otežen celo za Newyorčane, kaj šele za nekoga, ki ni od tam. V New Yorku je trenutno zatišje, ni pa zapisan noben negativni “bum”. Še enkrat ponavljam: New York, Amerika in Kalifornija so različne enote.
Kakšna pa je cena dvosobnega stanovanja v New Yorku?
Na Manhattnu povprečno stanovanje, veliko 50 kvadratov, ki ga je treba še prenoviti, stane
od 500 do 600 tisoč dolarjev.
Kaj bi lahko svetovali ljudem v Sloveniji glede finančnih naložb? Kam naj ljudje vložijo
denar? Banke? Skladi? Nepremičnine?
Ne verjamem, da obstaja nekaj, kar je varnejše od nepremičnin, če jih kupite v
pravem trenutku. Nepremičnine niso likvidna lastnina. Tisti, ki jih imajo, naj jih ne prodajajo.
Tistim, ki vlagajo v sklade, naj povem, da se ti skladi vlagajo v nepremičnine!