Podjetja so za svoje nepremičnine doslej plačevala od 0,001 do tri odstotke vrednosti nepremičnin za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), saj so se občine o stopnji odločale samostojno, ustavno sodišče pa je že leta 1999 odločilo, da bi morala biti obdavčitev nepremičnin urejena enotno, je v odgovorih poslancem povedala predsednica vlade Alenka Bratušek. “Si predstavljate, koliko manj bo to podjetje, ki je bilo zdaj obdavčeno s tremi odstotki, plačalo po novi davčni stopnji skladno z davkom na nepremičnine?” je bila retorična.

Poslanci so ji ob začetku marčevske seje državnega zbora največ vprašanj postavili prav v zvezi z novim davkom. Po odločitvi vlade, da bodo vse stanovanjske nepremičnine obdavčene z 0,15 odstotka vrednosti, so največ skrbi namenili vplivu davka na gospodarstvo, kjer davčna stopnja ostaja 0,75 odstotka vrednosti. “Zakon je krepko zmanjšal diskriminacijo znotraj države,” je to komentiral Goran Novković iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), a dodal, da je davek zelo nesorazmeren, kar se tiče razmerja med obdavčitvijo stanovanjskih in poslovnih nepremičnin. Kot je dejal, take, petkratne razlike ni nikjer v Evropski uniji.

“Opozarjali smo na neurejene evidence o nepremičninah, na problematične davčne stopnje, na pomanjkljivosti okoli pritožbenih postopkov, na to, da bodo ljudje imeli velike stroške, na navidezne selitve in podobno,” je izpostavil Franc Bogovič (SLS). Bratuškova pa je pojasnila, da z izenačitvijo stopenj za stanovanjske nepremičnine vrst na geodetskih upravah ni več, za poenotenje stopnje pa da so se odločili tudi zato, da ljudem “prihranijo pot”. Hkrati bodo na geodetskih upravah med tednom delali do 19.30, v petek do 18.30, če bo treba, pa tudi ob sobotah. Premierka se je ljudem tudi opravičila za “sitnosti in delo s tem”.