"Če bi sporazum padel, ne bi ostal premier, saj ne bi imel česa ponuditi kot alternativo slovenski politiki, da bi bili problemi bolje rešeni," je nocoj v svojem prvem intervjuju za tuje medije na hrvaški nacionalni televiziji povedal slovenski premier Borut Pahor.

Ob čestitkah iz tujine za uspešno izveden referendum je bil ganjen. Hrvate je prosil, "naj ne podcenjujejo dejstva, da so Slovenci glasovali tudi za hrvaško perspektivo".

Za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, ki ji je vodja največje opozicijske stranke Janez Janša že odpovedal podporo, pa ga kljub potrebni dvotretjinski podpori ne skrbi: "Odločitev referenduma bo najbrž vplivala tudi na kakšno odločitev pri glasovanju pri nas. Odločanje o pristopni pogodbi bo konec prihodnjega leta. Ne bo problemov."

Hrvaška po Pahorjevem mnenju bo v EU. Najtežje bo pri poglavju o pravosodju, toda Hrvatom je dejal: "Vi pravil ne spoštujete, da bi ugodili EU. Ampak da bi uredili stvari doma."

Nove blokade ne bo
Pahor je povedal, da diplomatska in gospodarska mešana komisija delata s polno paro. Tudi zaradi zadnjih zapletov okoli NLB, ki ji Hrvaška noče odpreti vrat na hrvaški trg, pa Slovenija sosede ne bo ponovno blokirala.

Pahor je zatrdil: "Blokade zaradi NLB ne bo. Blokada pomeni principialno ustavitev pogajanj. To je bilo povezano s prejudici pri določitvi meje. Razlogov za blokado ni. Tako kot vseh ostalih 26 ima Slovenija pravico in dolžnost, da se pogaja s hrvaško vlado o tem, pod kakšnimi pogoji bo zaprla ali odprla kako poglavje."

Sicer pa bo vlada na jutrišnji seji odločala, ali bo lahko Hrvaška na pristopni konferenci konec meseca zaprla ali odprla tri poglavja. "Skrbi me četrto poglavje, prost pretok kapitala. Tukaj hrvaška diskriminira eno od držav, kar je v nasprotju s pravili kluba, kamor želite," je še dejal Pahor.

Čeprav je izjava guvernerja hrvaške narodne banke Rohatinskega vznemirila tako Ljubljano kot Bruselj, se zdi Pahorju pomemben tudi drugi del izjave, v katerem Rohatinski pravi, da bodo spoštovali sukcesijsko pogodbo.

Komaj čaka, da razdelijo ambasade
Sicer pa po Pahorjevem  mnenju pri sukcesiji po razpadu Jugoslavije ne gre samo za vprašanje deviznih varčevalcev Ljubljanske banke, ki si ga želi rešiti tudi Slovenija in ki ga bodo države, kot so sklenile, reševale v Baslu.

Pahor je kot pomembno nocoj izpostavil tudi vprašanje "razdelitve ambasad bivšega diplomatskega korpusa Jugoslavije. Smo v krizi in vsakdo si želi, da bi porabil čim manj denarja".