Statistični urad (Surs) je danes objavil izračun gospodarske rasti za lansko leto iz bolj podrobnih podatkov, ki kaže, da je lanski bruto domači proizvod (BDP) po prvi letni oceni znašal 37.303 milijona evrov oziroma 3,0 odstotka več kot v lanskem letu. V prvi oceni, ki je temeljila na četrtletnih podatkih, je Surs sicer izračunal, da je bila rast 2,6 odstotna.

Kaj si vse lahko obetamo?

A oba izračuna kažeta, da je Slovenija dosegla najmanj 2,5 odstotno gospodarsko rast, ki jo Zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf) predvideva za odmrznitev nekaterih pravic. Tako bi si lahko - v primeru, da vlada ne bo določila drugače - naslednje leto obetali višjo denarno socialno pomoč, pomoč ob rojstvu otroka za vse, višji otroški dodatki in pet dni več plačanega očetovskega dopusta.

Prav tako pa naj bi se sprostile nekatere omejitve v javnem sektorju, na primer konec omejitev zaposlovanja, prepovedi sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb ter študentskega dela, omejitev sklepanja pogodb o izobraževanju, omejitev števila dni letnega dopusta in prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za zaposlitev. Tudi za vse te določbe velja, da se naj bi sprostile šele z letom 2016. A na ministrstvu za javno upravo so že pred časom opozarjali, da se bodo proračunski uporabniki morali držati svojih finančnih načrtov.

Foto: Anže Petkovšek Dušan Mramor Mramor bi usklajevanja zamrznil za tri leta

Čeprav se je ob uvedbi zloglasnega Zujfa poudarjalo, da gre v večini za začasne ukrepe, vse kaže, da bo vlada vsaj nekatere zagotovo še ohranila. Vlada je tako s sindikalisti javnega sektorja prve razgovore glede ohranitve ukrepov začela že pred počitnicani.

Finančni minister Dušan Mramor je tako maja za Mladino povedal, da bi usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev zamrznil še vsaj za tri leta, "dokler ne spravimo zaposlenosti na normalno raven". Na pripombo, da sindikati ne bodo privolili v podaljšanje zamrznitve, pa je Mramor odvrnil, da naj "potem sami hodijo okrog vlagateljev in jih prosjačijo za denar za socialne transferje brezposelnim, predvsem mladim".

Obetamo si lahko le polovico obljubljenega z Zujfom

Po aprilskih usklajevanjih pri pripravi reformnega programa in programa stabilnost so vladni člani povedali, da se bo najverjetneje sprostila le polovica obljubljenega.

Koalicijske stranke so se tako že dogovorile, da se bodo pokojnine letos uskladile po redni poti. Izplačilo bo država v tem primeru izvedla v januarju 2016. Povišali se naj bi tudi minimalni osebni dohodek in otroški dodatki. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak pa se zavzema tudi za sprostitve pri otroškem dodatku in štipendijah.

Po grobih ocenah bi za vsa obljubljena povišanja, odmrznitve in sprostitve, ki jih predvideva Zujf, le v javnem sektorju potrebovali okoli 350 milijonov evrov, zato odmrznitve vseh ukrepov ni pričakovati. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je sicer že napovedal, da nameravajo v prihodnjem letu izpolniti zavezo glede sprostitve napredovanj v javnem sektorju, ki bodo stale preko 180 milijonov evrov. Pri vseh ostalih ukrepih v javnem sektorju pa bodo po njegovih besedah popuščali postopno. Zato še vedno ni jasno, kaj se bo zgodilo z omejitvijo zaposlovanja.

Foto: Surs/Zurnal24 BDP v odstotkih