"Sledimo cilju, da volitve izpeljemo na zakonit in pošten način," je dejal Dušan Vučko. Na tokratnih volitvah ima pravico do glasovanja 1.695.766 volilnih upravičencev, od tega jih ima stalno prebivališče v Sloveniji 1.589.013, 106.753 pa je izseljencev s stalnim prebivališčem v tujini. Od leta 2018 se je število slednjih povečalo za približno 10 odstotkov. Glasovanje bo potekalo na 3.179 voliščih, od tega 2.995 rednih, 96 voliščih za predčasno glasovanje in 88 OMNIA voliščih.
Tako Golob kot Vučko sta poudarila, da so za izvedbo volitev ključni volilni odbori, ki jih sestavljajo državljani z volilno pravico, ki jih na predlog političnih strank, lokalnih skupnosti itn. imenujejo volilne komisije. Vučko je poudaril, da so oni najbolj odgovori za izvedbo volitev in da "z zadovoljstvom ugotavljam, da jim lahko zaupamo". Opozoril pa je na premajhno število zaupnikov na voliščih. Zaupnike lahko imenujejo politične stranke in liste, njihova naloga pa je opozarjati na morebitne napake, kar mora biti razvidno iz zapisnika.
Žal vse stranke ne izkoristijo možnosti imenovanja zaupnikov, ugotavlja Vučko. Na letošnjih volitvah bodo tako na voliščih zaupniki naslednjih predlagateljev: SDS (14,87 %), SD (13,2 %), NSi (9,38 %), LMŠ (5,49 %), Levica (5,19 %), Konkretno (4,37 %), DeSUS (2,53 %), SAB (0,34 %), neparlamentarne stranke (6,4 %), drugi predlagatelji (18,78 %).
"Prek tega tudi DVK ni mogla"
Volivci, ki so v izolaciji, imajo možnost glasovanja po pošti, če oddajo vlogo do 18. aprila, ali glasujejo na domu, če oddajo vlogo do 20. aprila. Da so v izolaciji, lahko dokazujejo lahko s sporočilom iz zVem. Rešitve za tiste, ki bodo zboleli po 20. aprilu ali ki bodo takrat priprti ali zaprti, ni, saj zakonodaja njim ne omogoča glasovanja. Kot je poudaril Golob, gre za zakonodajno napako, na katero bodo opozorili.
DVK je sicer predlagala, da bi po vzoru Portugalske osebam, ki so v izolaciji, omogočili glasovanje na voliščih v določenem časovnem obdobju, a so temu odločno nasprotovali tako ministrstvo za zdravje, NIJZ kot svetovalna skupina pri ministrstvu za zdravje. "Njihovo mnenje je, da volilna pravica ne sme ogroziti pravice do zdravja. Prek tega tudi DVK ni mogla," je pojasnil Golob.
Tudi če bi DVK sprejela sklep, s katerim bi to omogočila, bi bili v prekršku, če vlada ne bi sprejela ustreznega akta, s katerim bi posameznikom dovolila izhod v času izolacije.
Na volilni dan bodo izidi glasovanja prikazani tudi na ravni volišča. V zvezi s tem je DVK sprejela dve pomembni dodatni odločitvi. Vsak predsednik volilnega odbora mora preveriti, ali se zapisnik ujema z izidom, objavljenim na spletu. V primeru ugotovljenega neskladja mora takoj obvestiti volilno okrajno komisijo, da se preveri, če je morebiti prišlo do človeške napake.
Volilna komisija bo po »sistemu šestih oči« vnašal izid. Poleg predsednika volilne komisije bosta vnosu prisostvovala še član ali namestnika člana iz vrst koalicije in vrst opozicije. Vsi izidi morajo preverjeni in zapisani v zapisnikih.
Vučko in Golob sta zavrnila govorice, da bi morali tisti, ki bodo v tednu pred volitvami dopolnili 18 let, pridobiti posebno potrdilo upravne enote za glasovanje. Pravico do glasovanja imajo vsi, ki so na dan glasovanja že dopolnili 18 let in so vpisani v volilni imenik. Ob tem sta opozorila na dve stvari. Obvestilo o volitvah volilni upravičenci prejmejo na naslov, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. "Osebe, ki bi se preselile med 8. aprilom in 24. aprilom, ne bodo vpisane v volilni imenik tam, kamor so se preselili, ampak tam, kjer so prej bili," sta povedala. Pomembno je tudi poudariti, da volilna pravica ni odvisna od obvestila, ki ga pošlje DVK. Na volišče se lahko posamezniki, ki so vpisani v volilni imenik, odpravijo tudi brez tega obvestila, imeti pa morajo s seboj osebni dokument. Kdor čaka na novo osebno izkaznico, lahko pride na volišče tudi z neveljavno.
Predlagali bodo spremembo zakonodaje
DVK bo po končanih volitvah pripravila nabor predlogov za spremembo zakonodaje v luči izboljšanja celotnega volilnega procesa. Cilj je s spremembami urediti zakonodajo tako, da bo omogočala učinkovito izvedbo volitev.
Vučko je opozoril na popolnoma nelogično zakonodajo glede vlaganja kandidatur. Predlog DVK bo, da bi bilo liste kandidatov treba vložiti najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja. Volilne komisije morajo namreč še potrditi kandidatne liste, kar zahteva svoj čas. Šele ko so kandidatne liste potrjene, se lahko začnejo pripravljati glasovnice. Posledično lahko pride do logističnih izzivov predvsem v primerih, ko je treba glasovnice pošiljati v tujino. V primeru glasovnica za državnozborske volitve je treba pripraviti 88 mutacij glasovnic, pri čemer je pomembno, da so pregledani vsi podatki.
Smiselno bi bilo po oceni DVK tudi, da se kandidacijski postopek za državnozborske volitve vodi na enem mestu. Možnost napak bi bila tako manjša.
DVK bo predvidoma danes sprejela odločitev o izvedbi volitev v Rusiji.
DVK že vrsto leto opozarja tudi na prekratek rok za vračilo glasovnic iz tujine. Ocenjujejo, da bi ga bilo treba z osmih dni podaljšati vsaj na 15. "Vendar je to tudi politično vprašanje, ker se zamakne ves postopek do podelitve mandatov v parlamentu," pravi Vučko. Tistim, ki bodo glasovali iz tujine, polaga na srce, da oddajo glasovnico najkasneje do 24. aprila do 19. ure, "potem pa upamo, da pride k nam do 3. maja do 12. ure, ko se začne štetje glasovnic. Priporočilo volivcem v tujini je, da lahko pošljejo glasovnico z volilno karto tudi na diplomatska konzularna predstavništva".