Kljub temu da ugibanja o kandidaturi Alenke Bratušek za mandatarko najprej niso bila sprejeta kot resna, vse kaže, da bo položaj predsednika vlade, ki so ga 20 let zasedali moški, prvič prišel v ženske roke. "Da en del Slovenije ni navajen imeti žensk na visokih političnih položajih, pričajo tako odzivi s politične desnice, ki se ukvarjajo z njeno ženskostjo, da o seksističnih izpadih sploh ne govorimo, kot pretirano ukvarjanje s tem dejstvom v nekaterih medijih, kjer se mnogi sprašujejo, če bo situaciji sploh kos," pravi sociologinja Milica
Antić Gaber. Prepričana je, da če bi bila Alenka Bratušek Alen Bratušek, ne bi postavljali niti vprašanj o njegovi zunanjosti niti o njegovi sposobnosti. "Za Slovenijo torej to, da imamo kandidatko za predsednico vlade, ni nekaj navadnega, običajnega, normalnega, ampak je nekaj nenavadnega, neobičajnega, ekscesnega. To veliko pove o stanju duha v Sloveniji."

Sposobne ženske in povprečni moški

Mnoge raziskave po besedah sociologinje pričajo o tem, da se ženske težje prebijajo skozi stranska sita in mimo moških vratarjev. "Pri tem že skoraj velja pravilo, da zelo strokovne in nadpovprečno uspešne ženske prehitevajo povprečni ali podpovprečni moški," pravi Antić Gabrova. V konkretnem primeru se po njeni oceni nihče ne bi spraševal o primernosti za mandatarja, če bi bil to kakšen kolega iz iste stranke. "Videti je, da je bila pozicija Bratuškove kot podpredsednice stranke nevprašljiva, do tu lahko ženske posežejo, na mestu predsednice pa postane vprašljiva. Bo zmogla? Ali ne bo samo lutka? Ali preko nje ne bodo delovali moški iz ozadja itd., se sprašujejo mnogi."

Vstop žensk, ko se moški umaknejo

Spomnimo, da je nekaj podobnega doživela tudi Katarina Kresal, ki so jo ves čas povezovali s partnerjem, vplivnim odvetnikom Mirom Senico. Vse od prevzema vodenja stranke je zanjo veljala ocena, da je pod močnim vplivom političnega ozadja. Tako kot Ljudmila Novak je stranko prevzela, ko je bila na robu parlamentarnega praga. "Ženske svojih političnih karier običajno ne gradijo načrtno, ampak delajo strokovno v svojih poklicih, in ko se nekje izkažejo (kar velja tudi za Bratuškovo), jih povabijo v ospredje, na neko pomembno funkcijo. Velikokrat v kriznih razmerah, kot se je pred tem zgodilo Kresalovi in Novakovi, ko sta bili njuni stranki na dnu," ugotavlja Antić Gabrova. "Zdaj je na dnu vsa država. Prejšnjemu predsedniku PS ni uspelo sestaviti vlade. Ti isti partnerji so ga pustili na cedilu. Upajmo, da se tokrat to ne bo zgodilo in da so zaveze trdnejše."

Dejstvu, da se ženska poteguje za položaj mandatarja ravno v času krize, pa nobenega pomena ne pripisuje politični analitik Matej Makarovič. "Ne verjamem, da ima Bratuškova prav zaradi svojega spola bodisi večje bodisi manjše sposobnosti kriznega menedžmenta na makroravni." Sociologinja s FDV Maca Jogan pravi, da se ji to ne zdi odločilen dejavnik, "čeprav je res, da so tudi v nekaterih drugih državah prav v kriznih razmerah popustile moške pregrade, ki so preprečevale vstop žensk na najvišje položaje političnega vodenja".

Javno mnenje ženski naklonjeno

Joganova ocenjuje, da bi bilo to, če bi se zgodilo pred 80 leti, precej nenavadno - pravi čudež, ker pa se dogaja v letu 2013, dobrih 70 let po uzakonitvi ženske volilne pravice, je to nekaj že skoraj normalnega in upravičenega. "Če je pojav ženske kot predsednice vlade problematičen za 'staroselce' v političnem odločanju, ki bi radi ohranili tradicionalno enospolno vodenje, pa za večino prebivalstva v Sloveniji to ni vprašanje," pravi Joganova. "Kljub vsem naporom, da bi se ohranjala 'varnostna razdalja' med nosilci najpomembnejših položajev in 'drugim spolom', najnovejši podatki raziskovanja slovenskega javnega mnenja (iz leta 2011) kažejo, da ima skoraj devet desetin odraslih prebivalcev obeh spolov pozitiven odnos do družbene enakosti spolov." Zato je po besedah Joganove skrajni čas, da se začne tudi na najvišjih ravneh zmanjševati prekomerna navzočnost "prvega spola".

Makarovič poudarja, da so ženske na najvišjih položajih praviloma dokaz razvitosti oz. modernosti neke družbe. "Vendar k modernosti sodi tudi to, da ljudi na položajih ne presojamo po njihovih pripisanih lastnostih, kot so spol, rasa, etnija, ampak po individualnih dosežkih," pravi. "V luči tega je spol verjetne prihodnje mandatarke sam po sebi precej nepomemben - v tej vlogi jo bomo presojali kot osebo, ne kot žensko."

Ob pravem času na pravem mestu

Glede na to, da je Bratuškova, četudi je že prej kandidirala na listi Zaresa, vidnejša igralka na političnem parketu postala šele v zadnjem letu, nas je zanimalo tudi, kako to, da ji je "uspel veliki met". Makarovič ocenjuje, da gre predvsem za splet okoliščin, povezan z razmerji sil znotraj Jankovićeve stranke. "Ker je bila PS v izhodišču zgrajena kot stranka vnaprej jasno določenega voditelja, po katerem se je do nedavnega celo imenovala, v njenem vodstvu ni bilo kakšnih posebno izrazitih osebnosti, to pa je dalo priložnost tudi ljudem, ki so bili politično doslej sicer precej anonimni," pravi. Po njegovem se je znašla v stranki ob pravem času na pravem mestu.

Joganova ocenjuje, da v primerjavi z nekaterimi preteklimi kandidati za mandatarje pravzaprav ni velike razlike. "Kdo pa je pred vstopom v politično življenje poznal npr. prvega predsednika vlade po prvih mnogostrankarskih volitvah?" sprašuje. "Glede na to, da se je vrednota enakost možnosti za ženske in moške že usidrala v zavesti večine, ni nikakršnega opravičila, da bi si belili glave s tem, ali je možna mandatarka že dolgo v politiki." Kot poudarja, spolno izenačena merila to vprašanje preprosto izključujejo in bolj kot to je pomembno, ali bo sprememba osebe na tako odgovornem položaju prinesla tudi vsebinske zasuke in prispevala k rešitvi trenutno skrajno resnega položaja, v katerega je bila večina ljudi brezobzirno potisnjenih.