Cilj ostaja vstop v nov plačni sistem s 1. januarjem 2025. Časa za dogovor zato ni več veliko, še posebej ker je za izvedbo prehoda treba sprejeti nov plačni zakon, vrsto kolektivnih pogodb in podzakonskih aktov ter prilagoditi informacijske sisteme.

Zadnje takšno srečanje je bilo julija, ko so pred poletjem naredili nekakšno inventuro do takrat usklajenih vprašanj. Od zadnjega tedna v avgustu, ko so pogajanja po poletnih dopustih znova stekla, pa so odprta vprašanja reševali v okviru delovnih skupin in pogajanj za stebre.

Vodja vladnih pogajalcev, finančni minister Klemen Boštjančič je prejšnji teden pojasnil, da je cilj, da do konca septembra čim bolj zbližajo stališča. Da bi bili vsi zadovoljni, pa je nemogoče, je dodal. Po njegovi oceni so sicer v pogajanjih prišli zelo daleč, a jih čaka še veliko dela.

Vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek se strinja, da je bilo ogromno dela narejenega, a nekatere stvari ostajajo odprte. Predmet današnjih krovnih pogajanj pa bodo predvsem vprašanja, povezana z novim zakonom, in dogovor o nadaljnjem delu, ki naj bi pripeljal do zaključka pogajanj.

Dogovora še ni, 13. september pa je mimo

Ta se je sicer doslej že večkrat odmaknil. Ker pogajalcem dogovora o reformi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij še ni uspelo doseči, so nekateri sindikati s 13. septembrom dobili pravico do ločenih pogajanj. Obenem je bil 13. september tisti datum, do katerega se je del sindikatov zavezal, da ne bo zaostroval aktivnosti.

Počivavšek sicer ocenjuje, da dokler bodo pogajanja potekala s tako dinamiko in intenzivnostjo ter iskrenim namenom obeh strani, da jih pripeljejo do konca, to dejstvo ne bo bistveno vplivalo na sama pogajanja, vsaj ne pri večini sindikatov. Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj meni, da to lahko prinese še dodatno kompleksnost in zahtevnost pri pogajanjih.

dezurni@styria-media.si