Številke. “Nimam nobene slabe vesti. Če bi vsi v tej državi delali pošteno kot jaz, ne bi bili tukaj, kjer smo,” se je na informacijo, da je lani zaslužil največ, odzval Martin Toth. Pripravil je zakon o zdravstveni dejavnosti (je pred poslanci) ter zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki pa je zaradi pomislekov novega zdravstvenega ministra Dorijana Marušiča (Toth je bil svetovalec njegovega predhodnika) kar v ministrovem predalu.
Toth je pojasnil, da je 51.281,92 evra prejel v dveh letih, a so nam z ministrstva za zdravje sporočili, da je bila pogodba s Tothom sklenjena od 30. novembra 2009 do 30. novembra lani. Svoj angažma je Toth podkrepil z dejstvom, da je v Sloveniji malo takšnih poznavalcev zdravstvenih sistemov, kot je on, ki pozna sisteme v 16 državah in je bil tudi svetovalec svetovne banke. Višino pavšala je določil Borut Miklavčič, potem ko mu je Toth povedal, da bi imel nekaj podobnega plači, ki jo je prejemal na zavarovalnici, kjer je delal pred tem in se upokojil.
Primerjava. Če imajo strokovnjaki svoja registrirana podjetja, prek katerih poslujejo z javno upravo, jim od zaračunanih sto evrov ostane 28–30 evrov, saj morajo plačati prispevke, zavarovanja, davke in režijske stroške. Če pa predlog zakona pripravi profesor s fakultete, mu jih od istih sto evrov ostane kar 70, pravi vir, ki je želel ostati anonimen.
Težko usklajevanje
Direktor družbe RMG in strokovnjak za korporacijsko upravljanje Gorazd Podbevšek je za finančno ministrstvo (ki je sicer v proceduro poslalo 39 predlogov) pripravil zakona o upravljanju kapitalskih naložb ter preoblikovanju Kaptialske družbe in Slovenske odškodninske družbe.
“Večino svojega časa sem porabil prav za njuno pripravo kot tehnično-strokovna podpora. Usklajevanje je bilo težko, eden od predlogov je imel celo 34 različic. Pripravljalci pripravimo strokovna izhodišča, pomagamo, a smo vezani na naročila naročnika, saj je na koncu zakon vedno politični akt. A najbrž bi bilo slabše, če nas sploh ne bi bilo zraven,” je ocenil Podbevšek.
Politika masakrira
Zdajšnji direktor urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej je kot strokovnjak za medijsko pravo prek svojega Inštituta za gospodarsko svetovanje ICDR priprave zakona o RTV Slovenija začel še konec leta 2008; spisal je 500 strani predloga, v iskanje rešitev in usklajevanje vložil ogromno znanja, časa in energije, četrtino zakona pa je na koncu spremenila politika. Čeprav je bil sprejet v državnem zboru, so zakonu rekli 'ne' volilci na referendumu.
“Glede plačil se moramo nehati sprenevedati. Naj bodo vsi posli državnih organov čez 500 evrov javno objavljeni, naj bo vse transparentno in nehajmo z demagogijo. Naj se ve, kdo kaj dela,” je dejal Žurej in dodal, da je kot zunanji strokovnjak delal še več, kot je bilo treba po pogodbi. “Politika pogosto ne sprejme strokovnih rešitev ali pa jih celo zmasakrira in se skrije za imeni strokovnjakov,” je zatrdil.