"Orožje ima svoj namen, cariniki ga nosijo zato, da bi zavarovali svoja življenja, in ne za to, da bi koga ubili. Orožje spada k naši uniformi, priborili smo si ta status in se mu nikakor ne bomo odrekli. Morda se lahko pogovarjamo o skritem načinu nošenja, to je pa tudi vse," je odločen predsednik sindikata carinikov Dušan Pečnik. Pri prepričevanju, da bi se odpovedali nošenju orožja, ni bil uspešen niti finančni minister Uroš Čufer.

Šolani za drugo

Pištole (imajo tudi lisice in razpršila, op. p.), s katerimi hodijo naokrog preiskovalni inšpektorji carine in njene mobilne enote, motijo njihove kolege v davčni upravi, pritožbe pa je slišati tudi od gostincev, ki so bili v preteklih mesecih deležni davčnega pregleda na terenu.

"Ko so vstopili oboroženi, sem se počutil kot kriminalec, pa nisem storil ničesar; tudi za goste je zoprno," opisuje izkušnjo eden od njih. "Predstavljajte si, kakšen bi bil odziv javnosti, če bi morda kakšno starejšo gospo med pitjem čaja zadela kap, ker bi se ustrašila oboroženih oseb ob prihodu v lokal. Razumem, da orožje potrebujejo mobilne enote na terenu, ko ustavljajo na cesti in se srečujejo z različnimi kriminalnimi združbami, za skupne davčne preglede pa ga ne. Treba bo najti neko rešitev," meni Jana Ahčin, direktorica davčne uprave.

"Ne razumem teh očitkov; če pridejo v kakšen lokal policisti, se nihče ne pritožuje. Naši mobilni oddelki so bili šolani za povsem drugačne zadeve, je treba, da vlečejo trak in pečatijo? Poleg tega sploh nimamo stikov z gosti lokalov," odgovarja sindikalist.