Velika negotovost zaradi čakanja na odločitev sodišča

Foto: Anže Petkovšek Posvet o davčni reformi Matej Avbelj Kot je poudaril Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete Nove univerze, bi morala vlada najprej urediti stanje v slovenskem pravosodju. Največjo težavo po njegovem mnenju predstavlja prepočasna obravnava zadev na Ustavnem sodišču, saj se povprečna zadeva, ki jo v obravnavo vloži denimo Državni svet, rešuje več kot 500 dni. "Vsi, ki delujete v gospodarstvu, veste, kaj pomeni več kot 500 dni negotovosti. Kar je potem še bolj zaskrbljujoče, pa je, ali sodišče spor zares razreši," je dodal.

S tem, ko se izogiba vsebinskim odločitvam, Ustavno sodišče prepušča odločitve drugima dvema vejama oblasti, je prepričan. Kritičen je bil tudi do novele zakona o dohodnini, ki da je bila sprejeta predvsem zaradi spoštovanja koalicijskih zavez. "Nad tem zakonom se je zgražala tudi zakonodajno pravna služba Državnega zbora," je poudaril. Če ne bomo uredili pravosodnega sistema, bomo dopuščali vsaki oblasti, da z nami počne, kar želi, ker se ji bo to splačalo, je dodal.

Meni, da v odsotnosti "resnih političnih strank dejansko nimamo normalno delujočega parlamenta". Opozoril je, da so bili štirje predlogi zakonov (o dohodnini, o RTV Slovenija, o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja in o delovnih razmerjih) sprejeti kar po nujnem postopku. "Skozi parlament so šli kot po valjarju," je dejal, čeprav da so bili zakoni notranje nekonsistentni, nekateri celo neizvedljivi.

"Če se sme oblast obnašati tako pišmeuhovsko, in javna sfera ne rabi navajati razlogov za svoje odločitve, zakaj bi se jih mi kot državljani držali," se je vprašal, na koncu pa je prejel bučen aplavz s strani občinstva.

Med poslušalci včerajšnje okrogle mize so bili tudi številni politiki, med drugimi Matej Tonin (NSi), Anže Logar (SDS), Žan Mahnič (SDS), Jernej Štromajer (SD) in nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Utrinke z dogodka si lahko ogledate v galeriji.

Foto: Anže Petkovšek Posvet o davčni reformi Če ne bomo ničesar ustvarili, ne bomo imeli kaj deliti

Tjaša Redek z ljubljanske ekonomske fakultete je opozorila, da so (nizke) plače zgolj odraz tega, kar ustvarimo – če ne bomo napredovali in zvišali produktivnosti, ne bomo imeli ničesar, kar bi lahko razdelili med ljudi. "Imamo le peščico zaposlenih, ki delajo v podjetjih z res visoko dodano vrednostjo. Če želimo višje plače, moramo ustvariti več," verjame. Država pa mora ustvariti usklajene strategije, kako produktivnost in BDP zvišati. Podjetja si v Sloveniji težko privoščijo, da bi pošteno plačala strokovnjake, ki jih potrebujejo za napredek in digitalno transformacijo, zato dober kader odhaja v tujino.

Foto: Anže Petkovšek Posvet o davčni reformi "Porazdelitev plač je šla na račun višje izobraženih," je izpostavila še en pereč problem in dodala, da se vsi vedno bolj približujemo povprečju.

Ne smemo se navaditi, da bo za vse poskrbela država, "ker ne more, ker država smo mi". Moderne terapije za zdravljenje levkemije, je pojasnila, stanejo okrog 500 tisoč dolarjev. To pomeni, da mora 10 Slovencev delati celo leto, da pozdravimo eno osebo. "Tega si kot družba ne bomo mogli privoščiti. Socialno državo, kakovostno šolstvo in ostalo si bomo lahko privoščili, če bomo ustvarili več," je pojasnila.

Potrebujemo več davčnih zavezancev

Davčni strokovnjak in nekdanji direktor Fursa Ivan Simič pa je ocenil, da je "nova vlada porezala, kar smo mi naredili". Ne potrebujemo reorganizacije davkov, temveč več davčnih zavezancev, je prepričan. Predlagal je tudi uvedbo šestega dohodninskega razreda, s katerim bi napolnili državno blagajno. Težavna bo tudi izvedba morebitne obdavčitve premoženja. "Zakaj bi jaz, ki imam tri nepremičnine, moral plačati, nekdo z 10 milijoni na računu pa ne?" se je vprašal.

Simič dvomi v Golobove napovedi, da bo davčna reforma predstavljena v treh mesecih.

Menil je, da aktualna vlada deluje preveč populistično. "Nobene logike ni, ničesar, nimaš se s kom pogovarjati," je dejal. Omenil je tudi ukinitev dopolnilnega zavarovanja in uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka. "Čakam reakcijo ljudi, ko bodo videli, da na plačilni listi manjka 35 evrov," je dejal.

Še vedno zagovarja uvedbo razvojne kapice, ki bi jo lahko po njegovem danes, glede na razmerje moči v parlamentu "uvedli z levo roko".

Fiskalno smo bolj ranljivi od večjih držav

Paziti pa bomo morali tudi na fiskalno pravilo, je opozoril Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Čeprav je bila zamrznitev fiskalnega pravila v času krize po njegovi oceni upravičena, se je hkrati povečal tudi strukturni primanjkljaj, Slovenija ima trenutno največjega med vsemi članicami EU.

Zato ga skrbi, da bi se, če bo prišlo do nižanja gospodarske rasti, znašli v podobni situaciji kot leta 2008 in 2009.

"Vlada bo morala že letos, ko se bodo pripravljali fiskalni dokumenti, to vzeti v zakup. Pridružujem se stalnim svarilom fiskalnega sveta; gremo se zelo riskantno politiko. Slovenija je majhna država, fiskalno bolj ranljiva od večjih držav," je poudaril. Gospodarstvo pa se generalno ohlaja, čemur se je treba prilagoditi.

Obenem si želi, da bi bila vloga nacionalnih fiskalnih svetov večja. "Nova pravila dajejo bistveno večjo moč komisiji pri dogovarjanju o fiskalnem okvirju," je pojasnil.

Foto: Anže Petkovšek Posvet o davčni reformi Kaj pa meni o napovedani davčni reformi? "To je rokohitrstvo, ki smo ga pri tej vladi že videvali. Davčna reforma naj bi bila ena od velikih treh napovedanih. A lani je rekel Golob, da ne bo z njo nič, ker da ni javnega interesa. Zdaj pa je na sestanku z gospodarstvom dejal, da bo to pripravljeno v treh mesecih. Mislim, da je to, da je to rekel, zelo velika neumnost," je ocenil Mrak.

Po njegovem mnenju ta vlada bolj deli kot ustvarja. "Upam, da davčne reforme sploh ne bo, saj bi lahko zdaj naredila več škode kot koristi," je sklenil.

Sprejeti ukrepi, ki s krizo niso bili povezani, bodo imeli trajni učinek na javne finance

Foto: Anže Petkovšek Posvet o davčni reformi Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun podobno meni, da ohlapnejša fiskalna pravila ne delujejo v našo korist. "Država, kot je Slovenija, mora letno prodati za približno pet milijard evrov obveznic in najti kupce, ki bodo verjeli, da bo čez 10 let Slovenija glavnico sposobna refinancirati," je pojasnil. Najpomembnejša pa je, tako Kračun, stabilna in predvidljiva finančna politika na srednji in dolgi rok.

Skrbi ga, da so se v času krize povečale obveznosti države, ki s krizo sploh niso bile povezane, a bodo delale preglavice še naslednjim vladam. V tem času je tudi fiskalna politika postala manj pregledna in sprejeli so se številni diskrecijski ukrepi, ki imajo trajen učinek na javne finance. Kračun opaža tudi pritiske različnih interesnih skupin, ki bi želeli pozicijo ohraniti ali jo okrepiti po zgledu tistih, ki so si jo že v času izrednih okoliščin.

nina.sprohar@styria-media.si