Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine, začetem na pobudo državnega zbora, državnega sveta, Mestne občine Koper, Združenja in skupnosti občin odločilo: "Zakon se razveljavi." Ustavno sodišče je presojalo, ali je 5. člen, ki odmerja davčno osnovo v skladu s 148. členom ustave. Ustavno sodišče je razveljavilo zakon v celoti. 

Presojo so razširili še na zakon o množičnem vrednotenju, na tisti del, ki se nanaša na obdavčitev, ker mora biti davčna olajšava jasna že z zakonom in ne s podzakonskim aktom. Zakon ne določa modelov vrednotenja in je tako neskladen z ustavo, v kolikor se nanaša na obdavčenje nepremičnin. Do drugačne zakonske ureditve se uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena Zakona od davku na nepremičnine. Odmeri se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in nadomestilo za uporabo gozdnih cest.

Ni jasno opredeljeno

Sodniki so dejali, da niso dovolj jasno opredeljeni elementi, ki določajo modele, vrednostne cone in ravni. Zakon ne določa metod množičnega vrednotenja niti meril za izbiro metode niti se ne sklicuje na standarde vrednotenja nepremičnin. Poleg tega 7. člen pravnega položaja zavezanca ne določa dovolj jasno. Ureditev metod vrednotenja je z izvršilno klavzulo iz 15. člena prepuščena podzakonskim aktom, kar je v neskladju s 147. členom ustave. 

Neustavno tudi v delu o občinah

Občina za financiranje potrebuje lastne vire, ki ji zagotavljajo avtonomnost in neodvisnost od države. Delitev davka med občino in državo ni v neskladju z ustavo, vendar je potrebno v deljenju upoštevati, da je to davek na nepremičnine, občine pa imajo z njimi stroške. Dodali so še, da je davek na nepremičnine v drugih državah EU občinski davek. Vpet je v uresničevanje lokalne samouprave, zato je prihodek občin.

Občina ima finančno avtonomijo pri predpisovanju davkov, zato je zakon v neskladju s 140. in 142. členom ustave. Odvisnost financiranja občin od državnega proračuna jim ne omogoča avtonomnega financiranja lastnih nalog. 

Plačala se bodo nadomestila

V vmesnem obdobju, do priprave novega zakona, se bodo tako uporabljaji predpisi, ki so določali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in davek na premoženje. Odmerijo se od 1. aprila 2014 dalje v celoletni višini. 

"To ne pomeni, da zakona ni mogoče vpeljati"

Miroslav Mozetič, predsednik ustavnega sodišča, je dejal, da razveljavitev ne pomeni, da tega zakona ni mogoče vpeljati. "Način izvršitve je sedaj tak, da občine ne ostanje brez svojega vira," je pojasnil. Zadevo bi lahko strnili v štiri sklope: določitev davčne osnove, naložitev enakega bremena, pritožbe in občine.

"Ko država z zakonom predpiše davek, mora že v zakonu določiti, kaj čaka davčnega zavezanca, ne pa tega prepuščati podzakonskim aktom," pravi Mozetič. Z vidika načela enake obremenitve se tisti, ki so pisali zakon, niso spuščali v vse. Sodniki so samo z vidika različnosti davčnih stopenj pri stanovanjskih in poslovnih nepremičninah ugotovili, da razlogi ne dopuščajo takšnega razlikovanja. 

Mozetič je opozoril na neučinkovito pravno sredstvo pritožbe. Glavni problem je v tem, da ni mogoča pritožba na posplošeno tržno vrednost. 

"Zakon ni bil domišljen, ni dodelan, čeprav se to dela že od leta 2004, je bil vseeno sprejet po nujnem postopku," je bil kritičen Mozetič. Opozoril je, da bi bilo treba upoštevati tudi lastniške strukture v Sloveniji in kako so ljudje prišli do teh nepremičnin. 

Mozetič je dejal, da je treba popraviti tudi del zakona o davku na nepremičnine in ga urediti tako, da bo rezultat množičnega vrednotenja v skladu z ustavo, da bo davčna osnova jasna. 

"Ukrepati bo treba hitro"

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je dejala, da morajo najprej podrobno preučiti odločbo, saj je obrazložitev zelo dolga in kompleksna. Na podlagi tega se bodo na to odločili, kako naprej. Seveda pa se bo morala vlada odločiti tudi, kako zagotoviti sredstva, ki so bila načrtovana v proračunu na osnovi davka na nepremičnine. 

"Ukrepati bo treba zelo hitro, a dokler se vlada ne seznani, ni mogoče reči, v katero smer bodo rešitve šle," je dejala Vraničarjeva. "Kakorkoli obrnemo, imamo bolje urejene evidence nepremičnin, kot smo jih imeli do zdaj. In ne smemo spregledati dejstva, da pomemben del odločitve ustavnega sodišča temelji na vprašanjih, ki so si jih zastavili v zvezi z davčno osnovo, ta pa je določena z zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin, na katerega se je naša vlada zanašala kot že na nekatere prej." 

Vraničarjeva v tem trenutku še ni mogla komentirati, od kje bo vlada dobila manjkajoči denar. V proračunu jim bo namreč po prvotnih načrtih manjkalo 205 milijonov evrov, po zadnji različici zakona pa 126 milijonov evrov. "Dodatno zadolževanje pa ne pride v poštev, če želimo ohraniti cilje glede uravnoteženega proračuna," je poudarila.