Golobič je poudaril, da Slovenija med predsedovanjem uveljavlja tudi stališča EU. "Tako se ne sme postavljati v položaj, ko bi bila le nekakšen nabiralnik za želje, zahteve in pritiske svetovnih sil," je poudaril.
Ministrstvo odredilo interno preiskavo
Ministrstvo za zunanje zadeve je na posvet v Ljubljano poklicalo veleposlanika v Združenih državah Amerike, odredilo pa je tudi interno preiskavo in dodatno poostrilo računalniški sistem glede dostopa do informacij. Kot so še zapisali v današnjem sporočilu za javnost, ministrstvo razmišlja tudi o nekaterih spremembah "pri normativnih ukrepih v zvezi z dostopom do dokumentov MZZ" .
Sicer pa ameriško veleposlaništvo v Sloveniji dogodka ne komentira, češ da so visoki predstavniki ZDA političnemu direktorju MZZ Mitji Drobniču na božičnem sestanku dali vedeti, kaj ZDA pričakujejo od Slovenije med predsedovanjem EU. "Zgodba baje zadeva interni dokument slovenske vlade in ne moremo komentirati njegove točnosti ali netočnosti," je povedala vodja oddelka za odnose z javnostmi na ameriškem veleposlaništvu Susan Shultz . Sindikat slovenskih diplomatov pa je ob pisanju Dnevnika izrazil obžalovanje, da je prišlo do nedopustne objave interne diplomatske pošte, in izrazil zahtevo po ukrepih, ki bodo preprečili možnost ponovitve ter zavarovali ugled diplomatskega poklica.
Janša: Nihče ne diktira Sloveniji
Samardžić: EU postaja šahovska figura v tej igri
Načrt State Departmenta glede razglasitve neodvisnosti Kosova je primer vodenja mednarodne politike s silo in primer, kako EU "zelo žalostno postaja šahovska figura v tej igri" , je v odzivu na domnevne pritiske ameriške administracije na Slovenijo kot predsedujočo EU dejal srbski minister za Kosovo Slobodan Samardžić . Kot je dejal Samardžić v Beogradu, je iz tega primera očitno, kako "velika sila" članice Unije sili v kršitve mednarodnega prava. EU in Slovenija pristajata na vlogo "sredstva za uresničevanje interesov ZDA" , je še poudaril minister, načrtovani podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med EU in Srbijo pa označil za "del ameriškega scenarija" . Obenem je poudaril, da je Srbija v tem primeru žrtev in se mora zelo jasno odzvati. Poudaril je, da je resolucija o Kosovu, ki jo je srbska skupščina sprejela konec decembra, zelo jasna in srbsko vlado poziva, da v primeru enostranskih ukrepov sprejme ukrepe, znova preuči odnose z EU in sprejme ustrezne odločitve.
Odziv v parlamentarnih strankah
Prvi mož Desusa Karl Erjavec omenjenega članka še ni prebral. "Ko ga bom prebral in ko bom videl dokument, bomo tudi komentirali, " je dejal. Predsednik SD Borut Pahor je za zadevo izvedel iz medijev, pri čemer je dejal, da "mora to stvar najprej pojasniti minister za zunanje zadeve" . "Mislim, da si to ne samo slovenska, ampak tudi evropska javnost zasluži spričo dejstva, da Slovenija predseduje EU. "
Sicer pa so v strankah še precej zadržani. V SD in Zares pravijo, da bodo najprej počakali, kaj bo o zadevi povedalo slovensko zunanje ministrstvo. V LDS pa pričakujejo, da se bodo na ministrstvu znali upreti pritiskom velikih sil.
ZDA vršile pritisk na Slovenijo?
Drobnič se je s slovenskim veleposlanikom v ZDA Samuelom Žbogarjem srečal s člani ameriškega sveta za nacionalno varnost ter zunanjega ministrstva, med drugim tudi s pomočnikom ameriške zunanje sekretarke Condoleezze Rice Danielom Friedom , ki je odgovoren za evropske in evrazijske zadeve. Fried naj bi od Slovenije zahteval, naj Kosovo po razglasitvi neodvisnosti prva prizna, kaže zapisnik o pogovoru. Po ocenah ZDA šest držav članic EU sprva ne bo priznalo Kosova, zadostovalo pa naj bi priznanje 15 članic od 27, še navaja Dnevnik. Slovensko vodstvo bo v vlogi predsedujoče EU po Friedovi oceni kritičnega pomena, pri čemer bodo Združene države priznale Kosovo med prvimi.
Dokument, ki ni imel oznake zaupno, med drugim razkriva tudi datum vrha EU in ZDA. Američanom se najverjetnejši čas vrha zdi letošnji junij. Sodelovanje med EU in ZDA glede Kosova je po ocenah namestnice v nacionalni varnostni agenciji Judith Ansley zelo dobro. V deklaraciji bi si Američani želeli tudi omembe Iraka in drugih problematičnih držav, kot so Iran, Burma, Sirija, Kuba in Venezula, ter omembe terorizma.