V Ljubljani so se odločili, da bodo odstranili nutrije kljub nasprotovanju večine - zbrali so približno 25.000 podpisov proti. Podobno se je dogajalo pri odstrelu medvedov: ljudstvo proti odstrelu, stroka pa za. Kaj se dogaja?

Vse bolj se zavedamo, da imajo tudi živali pravico sožitja z nami, na tem planetu, v Ljubljani, na našem vrtu. Zavedamo se tudi, da se število divjih živali, insektov, rib, sesalcev ... dramatično zmanjšuje - za približno 70 odstotkov v zadnjih 50 letih.

Tega uničevanja ne moremo in ne smemo več dopustiti. Nujno je ukrepati! A kako, ko pa so politiki praviloma nasprotniki in ne zagovorniki okolja?

Foto: Anže Petkovšek Matjaž Gams A glej ga šmenta –tudi ravnanje množic in občasno celo profesionalnih varuhov okolja razkriva odsotnost razumevanja, kaj škodi in kaj koristi okolju. Poglejmo samo župane in njihove brezsrčne reklame, ki se šopirijo ob avtocestah. Čeprav to ni najbolj banalno ali primitivno izkazovanje zaničevanja okolja, je zagotovo eno najbolj opaznih. V polovici občin gre za očitno kršitev postavitve ogromnih reklam preblizu cest in na dragocenih kmetijskih zemljiščih. To je ne samo neetično, temveč tudi nezakonito. A ker so župani odgovorni za izvajanje zakonodaje v svoji občini glede reklam, je nekaj fickov v občinsko blagajno glavni motiv, vsi pa smo priče javnega zanemarjanja našega okolja.

Medtem ko se že leta pogovarjamo z ministri v raznih vladah, slišimo same prazne besede in jalove izgovore o nezmožnosti ukrepanja. Zakaj pa se druge države, kot je Češka, uspešno spopadajo s podobnimi izzivi? Nič se ne zgodi, samo hvaljenje, kaj vse so naredili za okolje, v resnici pa nam večina politikov v resnici z dejanji demonstrira in izvaja uničevanje okolja. Preprosto žalostno in razum parajoče!

Zato navedimo nekaj osnovnih zakonov varovanja okolja, zbrane s strani 100 strokovnjakov:

Foto: Andrej Kurent Japonski dresnik

1. Vse invazivne živali in in rastline je treba odstraniti. Treba je predpisati in izvajati kazni tistim, ki ne odstranijo invazivnih rastlin s svojih površin, treba je izvajati akcije "Očistimo okolje in odstranimo invazivne vrste", pomembno je vsem omogočiti dostop do invazivnih rastlin in možnost odstranjevanja.

Podobno za invazivne vrste kot nutrija – naj jih bo dovoljeno varno odstranjevati na vse "humane" načine: s puško, pastmi, lokom, strupom itd. Tako imajo ekološko najbolj razvite države, pri nas pa se ne zavedamo, da vse invazivne vrste zmanjšujejo naravno biodiverziteto, da vsaka nutrija odstrani toliko in toliko avtohtonih živali. Z drugimi besedami: ljudje s podpisovanjem peticije proti odstranitvi nutrij demonstrirajo svoj pozitivni odnos do živali, a zaradi nepoznavanja s tem v resnici "pobijajo" in izumirajo avtohtone vrste. V dobri veri s tem naredijo bistveno več škode okolju ter živali kot pa dobrega.

2. Treba je vzdrževati primerno ravnotežje vseh živalskih vrst. To pomeni odstranjevati invazivne vrste, posebej varovati ogrožene in izumirajoče ter zmanjševati stalež preštevilnih. V Sloveniji recimo volka in medveda. Spet se zgodba ponavlja – ko zagovarjamo preštevilni stalež recimo medveda, s tem delamo preveliko škodo drugim živalim. Morda je težko razumeti, a tako to je.

Foto: Profimedia Volk

3. Vse agresivne živali, ki napadejo ljudi ali živino, je treba nujno odstraniti brez pardona. Vsi ti ukrepi so v korist divjih živali, saj lahko preživijo le v sožitju z nami in zato ne sme priti do negativnega odnosa nobene skupine ljudi. Celo vrana, ki napade vašo hčerko, bo prinesla škodo vranam, saj se bo verjetno jezni oče maščeval ne eni, ampak nekaj vranam. Ljudje smo preveč mogočni v primerjavi z živalmi, zato živali lahko preživijo le, če imamo ljudje do njih pozitiven odnos. Smrt ene ali nekaj agresivnih živali se bo hitro nadomestila, pozitiven odnos ljudi do živali (in okolja) pa je treba negovati kot punčico očesa.

4. Živalim je treba dati čim več življenjskega prostora. To pa pomeni, da ljudje pustimo živalim čim več prostora brez vmešavanja in da smo čim bolj strpni takrat, ko se srečanjem ni moč izogniti.

Foto: Profimedia Gorsko kolesarjenje

5. Ne vznemirjamo živali v divjini. Čim več parkov naj bo nedostopnih za ljudi, treba je prepovedati štirikolesnike, gorske kolesarje itd. v večini divjine. Čim manj poti naj bo urejenih v parkih, da čim manj ljudi pride v park. Divjim živalim je treba dati prostor tudi v živalskih vrtovih itd. Nekaj deset vrst ni izumrlo le zato, ker so preživele v človeški oskrbi, nato pa so jih ponovno naselili v divjini.

6. Prenehati moramo z nepremišljeno gradnjo novih cest in zgradb. Vsak dan izgubimo za eno igrišče kmetijske površine, po kvadratnih kilometrih veletrgovin na glavo smo prvi v EU, po kilometrih avtocest na glavo med prvimi v svetu in še kar ni videti konca. Boste veseli, ko bomo uničili in pozidali celo Slovenijo? Po možnosti kot z Magno – zaradi pehanja za kapitalom brez duše in odnosa do okolja.

7. Stroka naj bo osnovno vodilo pri obravnavi živali in ljudi, ne pa ekstremisti ene ali druge vrste.  Žal med nerazgledane lahko štejemo politike, tudi precej županov, ki si po pravilu zadajo za cilj pozidati še zadnje zelene površine v mestu. Ali pa posekajo nekaj sto let staro drevo in posadijo tri mala drevesca male rasti in govoričijo, da so povečali drevesni sklad.

8. Vključiti je treba vse okoljevarstveno osveščene ljudi. Primer je najem obcestnih zemljišč, ki se izvaja v marsikateri državi, pri nas pa seveda ne. Raje plačujemo najete delavce, kot pa da bi občanom omogočili veselje s prostovoljnim urejanjem po dogovoru.

Foto: Profimedia Košnja trave

9. Podivjajmo Slovenijo, svoj vrt in svet. Naredimo kaj za svoje okolje, kjerkoli moremo, pa čeprav je to roža v stanovanju ali dodatek idealno pokošeni trati s kakšno cvetlico, grmom ali bazenčkom. V Slovenijo pa spet pripeljimo zobre in druge izumrle živali.

10. Na koncu in morda najpomembneje – okoljevarstveno zavedni se povežimo v vsaki občini, v vsakem kraju, v celi Sloveniji in skupaj naredimo kaj pozitivnega za okolje, za rastline in živali. Mi vsi smo na Zemlji kot Noetovi barki in drvimo po smrtonosnem vesolju.

Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi. Je član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. V prejšnjem mandatu je bil državni svetnik. Avtor izraža svoje mnenje.