O tem, kakšno je življenje brezdomcev v tem času, nam je na svoji prilagojeni turi po Nevid(e)ni Ljubljani opisal Taubi, ki je na cesti preživel dvanajst let.

Dogovorjeni smo bili v petek ob 17.00 na stičišču Tromostovja, ki skupaj s Prešernovim trgom velja za neuradno središče Ljubljane. Mnogi ne vedo, da je to tudi središče sveta posameznikov, ki strehe nad glavo nimajo in jim objem ulice predstavlja edini dom ter zatočišče. Čeprav so spomini na živahne petkove večere v središču Ljubljane še živi, je realnost povsem drugačna. Podoba slovenske prestolnice na sicer najbolj živahen dan v tednu je bila precej strašljiva in predvsem skoraj neprepoznavna.

Foto: Saša Despot kralji ulice Turo po Nevid(e)ni Ljubljani, ki jo že nekaj let organizira društvo Kralji ulice, smo začeli z vprašanjem našega vodiča Taubija, če vemo, kaj pomeni Tromostovje v žargonu brezdomcev. Po našem zbeganem odzivu nam je priskočil na pomoč in nakazal v smeri Prešernovega spomenika, kjer se po njegovih besedah zadržujejo odvisniki od drog, nekoliko levo, na klopci pod stopniščem frančiškanske cerkve čas preživljajo alkoholni odvisniki, na moškem javnem stopnišču pod Tromostovjem pa posebej v nočnih urah lahko srečamo 'prijateljice noči'.

reportaža Ljubljana malo drugače

Da je Prešernov trg res njihovo trdnjava, so nam potrdili tudi glasni vzkliki glavnih akterjev reportaže s Prešernovega spomenika, ko smo se približevali točki zbora. Po popoldanskem sprehodu skozi center smo v času intervjuja ugotavljali, da na ulicah Ljubljane trenutno res 'kraljujejo' brezdomci, ki so se v manjših skupinah nahajali na že omenjenem Prešernovem trgu, v središču Kongresnega trga in pred podhodom pri Vincenzijevi zvezi, kjer jim dnevno delijo topli obrok. V eni uri pa je mimo nas z željo po drobižu prineslo še nekaj posameznikov. Mogoče pa je to zgolj selektivna pozornost?

Foto: Saša Despot kralji ulice

Taubi, ki je bil tudi sam brezdomec dvanajst let, zdaj živi na Knobleharjevi, kjer ima nujno bivalno enoto, za društvo Kralji ulice vodi ture po Ljubljani in piše za cestni časopis Kralji ulice. Kot ugotavlja, postaja brezdomstvo vedno večji problem moderne družbe, posebej ga skrbi to, da je med njimi vse več mladih odvisnikov, ki "so najbolj pametni in si ne želijo, da bi jim kdo solil pamet".

Spomin ga potegne v 80. leta, ko je po dopolnjenem 18. letu prostovoljno zapustil dom svojih staršev, saj so se mu zdeli brezdomci v bližnjem parku izjemno zanimivi in zabavni. A kaj kmalu je spoznal, da ti na ulici ni postlano z rožami ter se zaradi želje po preživetju hitro zatečeš v svet odvisnosti. Prepričan je, da v nasprotnem primeru nimaš možnosti. In kaj je potem tisto, kar te pri življenju na cesti sploh žene naprej? "Kriza," je iskren. "Najpomembneje je, da si iznajdljiv, pri tem ti pamet vsekakor pride prav," še pristavi.

Slovenija V Sloveniji vse več brezdomcev

"Ulico je težko ločiti od človeka"

Brezdomci so v času covid-19 še bolj izpostavljeni, kot sicer. Gibanje je omejeno, druženje prav tako, za nameček pa policijska ura onemogoča vsakršno gibanje na prostem med 21.00 in 6.00. Če se za povrh nimaš kam umakniti in nisi med tisto peščico srečnežev, ki je našla mesto v zavetišču za brezdomce ali kaki drugi začasni namestitvi, potem si obsojen na iskanje baze in celo mandatno kazen, saj kršiš zakon.

To se je na primer zgodilo 24. oktobra okoli 14. ure, ko je bila Policijska uprava Ljubljana obveščena o zbiranju več ljudi na Kotnikovi ulici v Ljubljani, ki naj bi kršile odlok ter razgrajale pred trgovino. Kot povedo na PU Ljubljana, so na kraju policisti res identificirali osem oseb, "ki so se družile, popivale, niso nosile mask in niso imele medsebojne varnostne razdalje ter so jim bili zaradi kršitve odloka izdani plačilni nalogi". A čeprav pravila veljajo za vse enako, so na policiji prepričani, "da je treba odlok tolmačiti življenjsko, kar pomeni, da bi lahko šlo v primeru brezdomcev za izjemo". In dodajo, da bi v tem začasnem obdobju, ko velja t. i. epidemiološka ura, brezdomci morali uporabiti zavetišča, seveda ob upoštevanju priporočil NIJZ.

In tako smo spet na začetku. Čeprav je trenutno za brezdomce bolje poskrbljeno, kot je bilo pred leti, in strehe nad glavo ni težko dobiti, Taubi omeni, da mnogi sami izberejo spanje pod milim nebom. Kot pove, je ulico težko ločiti od človeka in tam vztrajajo tisti, ki se v njen objem načrtno vračajo. Tudi sam je imel težave z aklimatizacijo in je v centru za odvajanje od drog še nekaj časa raje spal na tleh kot na postelji.

Foto: Saša Despot kralji ulice

V času, ko se je postavil na noge, opaža, da se je status brezdomcev spremenil. Pokazal nam je nekaj baz iz časa, ko je sam prebival na ulici, mnoge zdaj niso več aktualne. Ena takih je prostor v bližini Equrne, kjer je nekoč bival brezdomec, ki so ga klicali Mlekar. Pa še Cukrarna, bivši hotel Bellevue (v Tivoliju), Štacjon in shajališča, kot je bil Ambrožev park, danes pa je denimo Park zvezda.

Pove, da celo brezdomci drug za drugega niso vedeli, kje kdo biva, saj so si s tem zagotovili svoj prostor. V tistih časih je bilo tudi veliko lažje smukniti v vežo ali klet in tam prespati. Poleti je prespal tam, kjer ga je ujela noč; na kaki klopci ali v Tivoliju. Pozimi pa je bila situacija nekoliko drugačna; če si se znašel, si lahko našel zatočišče v študentskih blokih v Rožni dolini, z drugimi besedami hotelu Hiltonu, kot se pošali. Tam se je stuširal in si v skupni kuhinji pripravil kaj za pod zob. Dandanes je to tako rekoč nemogoče, saj so vhodi v hiše ali stanovanjske bloke večinoma zaklenjeni. "Takrat je bilo življenje nasploh drugačno," razmišlja.

"Motijo naš občutek, da je vse lepo" "Motijo naš občutek, da je vse lepo"

In kako je zdaj? "Zaupanja in solidarnosti danes ni. Vsak je težek egoist. Včasih je bila mentaliteta drugačna. Dandanes pa je egoizem potenciran in odraža duh časa in družbe. Čustev na ulici ni. Uničena so z alkoholom in drogo, ki omogočata preživetje v takih razmerah," odgovori. Kako pa je s solidarnostjo in povezanostjo na cesti, nas zanima. "Klošar je familija," razloži. "Sam ne bi preživel. Vse gre nekako v stilu: ljubim te preko flaše, amen," je brutalno iskren naš vodič. Edino vprašanje, ki te na ulici zanima je, kdaj bo smrt doletela tebe, meni in izda, da je večina njegovih kameradov iz preteklosti že umrla. Prepričan je, da je sam preživel zaradi dobrega imunskega sistema in močnega karakterja.

"Brezdomci so odporni na covid-19"

Vračamo se na vprašanje, kako je covid-19 prizadel brezdomne. Taubi meni, da jim je bilo ob prvem valu najteže, ker ni bilo nikjer nikogar. Brezdomci zato niso uspeli 'nažicati' denarja za cigarete in pijačo. Že res, prostovoljci iz organizacij so jim prinašali osnovno pomoč, "ampak, kaj bo klošar s toplo besedo in skodelico čaja?". 

Foto: Saša Despot kralji ulice

Na vprašanje, ali se mu zdi, da med brezdomci zaradi epidemije in prihajajoče zime vlada panika, je odvrnil: "Saj nikoli ni. Brezdomci so odporni na covid-19," v smehu odvrne Taubi. Pri tem seveda cilja na dejstvo, da življenje pod milim nebom na nek način okrepi organizem. Kaj se bo torej za brezdomce v času epidemije spremenilo? Taubi meni, da nič. "Najbolje jih je pustiti pri miru, saj so že osvojili mehanizme preživetja na ulici," sklene.

Pojasni še, da ima osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje urejen vsak prejemnik denarne socialne pomoči, ki jo večina brezdomcev prejema. Drži sicer, da se po navadi k zdravniku redko odpravijo, kar z drugimi besedami pomeni, da obiščejo zdravnika takrat, ko je situacija že kritična.

Po prepovedi Hofer prepovedal Kralje ulice, številni pozivi k bojkotu