Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je pri tem Slovenijo opozoril, da je za zagotavljanje srednje- in dolgoročne fiskalne vzdržnosti zelo pomembno izvesti pokojninsko reformo ter da je treba vzeti svarila glede fiskalne vzdržnosti zelo resno.

"Vem, da poteka v Sloveniji zelo živahna in intenzivna razprava. Rečem lahko le to, da upam, da bodo skrbi glede fiskalne vzdržnosti v povezavi s pokojninsko reformo in drugimi politikami vzete zelo resno, saj je to velik izziv za Slovenijo. Sploh pa je zagotavljanje fiskalne vzdržnosti z odločnim ukrepanjem na področju pokojninske politike predvsem v korist slovenskega gospodarstva in ljudi," je poudaril Rehn.

Poročilo sicer temelji na predpostavki, da bodo članice Unije uresničile strukturne reforme in fiskalno konsolidacijo, ki so jih začrtale v nacionalnih proračunskih in reformnih programih do leta 2014. Komisija tako v oceni, da Sloveniji ne grozi kratkoročni fiskalni stres, ne upošteva tveganj, ki jih prinašajo morebitni referendumi o slabi banki, državnem holdingu in proračunu.

Izdatki pri nas občutno večji kot drugod

Komisija je sicer v poročilu med drugim zapisala, da bi se morala Slovenija osredotočiti na odločno izvajanje ukrepov za krepitev fiskalne vzdržnosti, pri čemer je za dolgoročno vzdržnost javnih financ nujno nadaljnje omejevanje rasti izdatkov, povezanih s staranjem, tudi skozi pokojninsko reformo.

Javni izdatki, povezani s staranjem, bodo namreč po projekcijah komisije v obdobju 2010–2060 v Sloveniji zrasli občutno bolj kot v povprečju v EU – za 10,3 odstotne točke BDP, medtem ko naj bi se v povprečju povečali za 2,9 odstotne točke BDP. Samo javni izdatki za pokojnine pa naj bi se v omenjenem obdobju v Sloveniji povečali za 7,1 odstotne točke BDP, v povprečju v EU pa za 1,4 odstotne točke. Izdatki za zdravstveno varstvo pa naj v Sloveniji zrasli za 2,7 odstotne točke, v EU pa za dve odstotni točki.

Slovenija mora po navedbah komisije izvesti ukrepe za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti in zapolnitev fiskalne vrzeli, s katerimi bo javnofinančno bilanco na strukturni in primarni ravni, torej brez upoštevanja obresti in gospodarskega cikla, trajno izboljšala za 7,6 odstotne točke BDP, medtem ko je v povprečju v EU potrebno izboljšanje za 2,7 odstotne točke BDP.

Brez ustreznega ukrepanja se lahko dolg Slovenije po projekcijah komisije poveča z 62,3 odstotka BDP v letu 2014 na 75,5 odstotka BDP v letu 2020 in celo na 105,5 odstotka v letu 2030. Slovenija se mora zato po navedbah komisije potruditi, da bo to preprečila.