"To je izraz solidarnosti s Slovenijo ter Hrvaško in Avstrijo. Denar bo olajšal finančno breme, ki je bilo potrebno za obnovo infrastrukture in nujne ukrepe. Prizadetim regijam bo pomagal, da se spet postavijo na noge," je pojasnil komisar za regionalno politiko Johannes Hahn.

Po odobritvi Evropske komisije morajo pomoč potrditi tudi Evropski parlament in članice Unije. Pomoč je tako lahko na podlagi dosedanje prakse izplačana najhitreje v devetih mesecih po katastrofi. Dokončno odločitev je pričakovati v drugi polovici leta.

Doselj smo prijeli 15,7 milijona evrov

Slovenija je doslej iz evropskega solidarnostnega sklada prejela 15,7 milijona evrov – okoli 8,25 milijona evrov za financiranje izrednih ukrepov po močnem deževju septembra 2007, okoli 7,46 milijona evrov pa za odpravo posledic močnega deževja in poplav septembra 2010.

Sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada so namenjena članicam EU pri spopadanju s posledicami hudih naravnih nesreč, če škoda preseže 3,6 milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) prizadete članice – odvisno od tega, kateri prag je nižji.

V primeru Slovenije je po podatkih komisije 0,6 odstotka njenega BND 214 milijona evrov. Škoda zaradi poplav konec oktobra in v začetku novembra lani je bila ocenjena na okoli 360 milijonov evrov, kar je več kot odstotek slovenskega BND.

V primeru pozitivne odločitve država prosilka dobi pomoč, ki je izračunana kot 2,5 odstotka za škodo v okviru limita, to je 0,6 odstotka BND, in šest odstotkov za škodo nad limitom.

Za pomoč iz sklada je mogoče zaprositi v desetih tednih po nastanku prve škode na podlagi zanesljivih ocen. Poleg tega pomoč iz sklada deluje tako, da se članici povrnejo stroški za že sprejete javne ukrepe.

Po pravilih EU se pri odločanju o dodelitvi sredstev iz solidarnostnega sklada sicer upošteva celotna škoda, a denar se lahko porabi samo za stroške, ki so jih prijavile javne oblasti.

Do pomoči iz sklada je članica izjemoma upravičena tudi v primeru "izjemnih regionalnih katastrof", torej če škoda ne preseže določenega praga, a je prizadeta večina prebivalstva neke regije in je ocenjeno, da bo imela katastrofa resne in dolgotrajne posledice na gospodarsko stabilnost in življenjske razmere.

To merilo je komisija upoštevala v primeru Hrvaške in Avstrije, ki sta prijavili za 11,5 milijona evrov oziroma za 9,6 milijona evrov škode.

V primeru potrditve parlamenta in članic Unije bosta Evropska komisija in Slovenija sklenili sporazum o uporabi sredstev iz solidarnostnega sklada, v katerem bo opredeljeno, za katere namene bo Slovenija porabila dodeljena sredstva.

Evropski solidarnostni sklad je začel delovati novembra 2002, vzpostavljen je bil v odziv na hude poplave, ki so tisto poletje prizadele Srednjo Evropo. Njegov letni proračun je omejen na milijardo evrov. Komisija bo po pričakovanjih junija predlagala reformo sklada.