Ogrožene. V Maliju dobi domačin za ulov papige vrste sivi žako 22 evrov, na evropskem trgu pa je vrednost take papige okrog tisoč evrov. Tako nam je povedal Andrej Arih iz Agencije RS za okolje (Arso) in dodal, da ogrožene živalske in rastlinske vrste prodajajo z južne nerazvite poloble na sever. “Domačini v državah v razvoju lovijo te živali in nabirajo rastline za malo denarja, do končnih kupcev pa se vrednost poveča – mogoče za desetkrat, mogoče za stokrat,” je pojasnil.

Slonovina in krokodili
V petek bo minilo deset let, odkar je Slovenija začela izvajati Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Cites).

Po besedah Vojka Otoviča z generalnega carinskega urada so slovenski cariniki v zadnjih šestih letih odkrili 156 kršitev konvencije, zasegli pa so 2.581 zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst. “Največ osebkov, zaščitenih pod Citesom, zasežejo cariniki na izpostavi na letališču Brnik, kjer se srečujejo predvsem s spominki s potovanj,” je povedal. Najpogostejše so lupine školjk in polžev, korale, izdelki kitajske tradicionalne medicine, izdelki iz slonovine, kože plazilcev, deli medvedov, preparirani krokodili, kaktusi in kače v alkoholu.

Tigri izumirajo
Zaradi prepovedane trgovine z ogroženimi vrstami so po Arihovih besedah najbolj ogroženi nosorogi, sledijo jim medvedi in velike mačke, predvsem tigri, ki bodo po nekaterih napovedih leta 2020 živeli samo v živalskih vrtovih. “Vsako leto človek zaradi mednarodne trgovine iz narave odvzame na milijone živali in rastlin,” je opozoril; med njimi je okoli 500 milijonov tropskih rib, 30 tisoč primatov, 15 milijonov drugih živih sesalcev, 6,5 milijona živih ptic in tako dalje.