"Ne gre zgolj za karte, ampak za pomembno kulturno dediščino Istre, za našo identiteto. Briškola in trešet od nekdaj zelo povezujeta ljudi in sta veliko več kot zgolj igri s kartami. Briškolarnica je zato nekaj prvinskega, saj ne pomaga le ohranjati to dediščino, ampak širi spoznavanje obeh iger," meni Slobodan Simič Sime, ki je na najrazličnejših področjih vnet za ohranjanje tradicionalnega življenja v Piranu in vodi dogajanja v nedavno odprti Briškolarnici.

Briškola in trešet sta stoletni istrski igri, zato so se v Piranu odločili, da odprejo Briškolarnico, verjetno prvi takšen lokal daleč naokoli, ki je izvirno namenjen tej in še kateri primorski posebnosti, kot je tudi igranje more.

Iz opuščene čevljarnice
Idejo za Briškolarnico je dal Berto Radojkovič iz bližnje Kantine, v kateri so se že do zdaj v prijetni senci trte in okolju starega mestnega vodnjaka na Trgu 1. maja pogosto spontano vrgle karte ter ob smehu slišali zbadljivi dovtipi igralcev more. V prostoru je bila do pred kakimi desetimi leti čevljarska delavnica, nato pa je lokal zapuščen sameval. "Lokal smo vzeli v najem in smo si rekli, zakaj se ne bi več družili ob naših tradicionalnih igrah. Tako je zdaj tu kar veselo."

Briškolarnica krepi vezi med meščani in bivalno kulturo. Simič ocenjuje, da je to pravzaprav pomembnejše od samega igranja briškole. "Tu se zbiramo vsi ljubitelji Pirana," dodaja. Za vse, ki briškole ne znajo igrati, v kratkem napovedujejo tudi šolo te tradicionalne istrske igre.