Obdavčitev. Ker ministrstvu za finance (MF) ni uspelo uvesti davčnih blagajn, so začele veljati spremembe zakona o davčnem postopku, ki preprečujejo in sankcionirajo brisanje ali popravke že izdanih računov.

Podjetja in podjetniki, ki poslujejo z gotovino, od 1. julija ne bodo več smeli uporabljati računalniških programov ali elektronskih naprav, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov o izdanih računih, ne da bi bili shranjeni izvorni podatki in vse poznejše spremembe. Hkrati bodo morali programi zagotavljati predpisano obliko in vsebino elektronskega izpisa podatkov o izdanih računih, ki jih bo lahko ob nadzoru od njih zahtevala davčna inšpekcija. Po novem proizvajalci računalniških programov zavezancem za davek sploh ne bodo več smeli dobavljati programov, ki ne bodo v skladu z novo zakonodajo.

Samostojnim podjetnikom bo grozilo od 20 tisoč do 70 tisoč evrov, podjetjem od 50 tisoč do 150 tisoč evrov, srednjim ali velikim podjetjem pa do 250 tisoč evrov kazni. Odgovornim osebam bo grozilo od 1.500 do deset tisoč evrov globe.

Eni v celoti, drugi malo manj

Tako na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) kot na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) novo ureditev podpirajo. Alenka Avberšek z GZS je dejala: "Možnost storna kar tako, z izbrisom računa brez utemeljenega razloga, brez sledi, zakaj popravek, in posledično neodvajanje DDV je navadna goljufija." Meni, da urejena podjetja s spremembo ne bodo imela težav. Na OZS so do ureditve kritičnejši; Iztok Mohorič je tako dejal, da so nove določbe korektne, a da državi z njimi ne bo uspelo preprečiti utajevanja gotovinskega prometa. Božena Macarol z OZS ob tem opozarja, da so vse zahteve v pristojnosti računalniških hiš, ker da "etična" oprema že danes ne omogoča nepooblaščenega brisanja, zato bi morali ponudniki opreme kriti stroške prilagoditve.

Četrtini že namestili

V podjetju Microgramm so računalniški program že posodobili skoraj četrtini od svojih 1.750 strank, je povedal direktor podjetja Samo Hrvatin. "Stranke, ki imajo vzdrževalno pogodbo, ne plačajo nič, ker je v to vključeno tudi prilagajanje zakonskim spremembam," je pojasnil. Ob onemogočenju popravkov postavk na že izdanih računih to pomeni tudi omogočanje izvoza podatkov v taki obliki, kot jo zahteva Davčna uprava RS (Durs). Kdor je od njih program le kupil, nima pa sklenjene vzdrževalne pogodbe, bo moral za nadgradnjo plačati od 250 do 290 evrov, in če nima interneta, tudi potne stroške.

Izbrisanih 1,7 milijona

Durs je sicer že leta 2010 začel nadzor računalniških blagajn in s pomočjo računalniške forenzike lani spomladi zajel in pregledal podatke 60 davčnih zavezancev. V analizi so ugotovili, da "od 70 do 80 odstotkov teh zavezancev naknadno spreminja postavke na izdanih računih in tako posledično izkazuje nižje prihodke". Brisala naj bi se kar polovica prometa, so dejali na MF. V 54 nadzorih, ki jih je Durs že končal, so v dejavnostih gostinstva in pekarstva ugotovili za dodatnega 1,69 milijona evrov dajatev pri mikro- in malih zavezancih ter za 674 tisoč evrov drugih posrednih učinkov.

Država s tem ne bo preprečila utajevanja gotovinskega prometa

Ali se na OZS z ureditvijo, ki nadomešča davčne blagajne, ki ste jim nasprotovali, strinjate?
Iztok Mohorič, OZS: "V osnovi je določba korektna, toda žal napisana pomanjkljivo in brez ustreznega premisleka. Zdi se mi, da gre za zavajanje javnosti, da bo država končno poskrbela za preprečitev utajevanja gotovinskega prometa. Bojimo se, da bo določba bolj služila izrekanju kazni kot pa zasledovanju namena, zaradi katerega se je sprejemala. Spet bomo priča statističnim podatkom o enormnem povečanju kazni iz naslova kršitve davčnih predpisov. Verjetno bi v zakon kazalo vključiti izjeme, vsaj za najmanjše zavezance, da se ne bodo dogajale anomalije, da bo denimo strošek nakupa novega programa dosegal tretjino letnega prometa manjšega podjetnika. Zakonodajalec bi si moral pogledati izjeme, ki veljajo v Avstriji in Nemčiji."

Na ministrstvu za finance še ne vedo, ali bodo nadaljevali pobudo za davčne blagajne, saj bo to odvisno tudi od tega, kako uspešna bo ta zakonodaja.

Projekt je bil osnovan povsem zgrešeno, saj se ni mogoče načuditi predlagatelju, ki bi moral razpolagati s podatkom, da uzakonitev davčnih blagajn v nekaterih državah še zdaleč ni rešila problema neevidentiranega prometa.