Lahko v treh točkah pojasnite, zakaj Študentska organizacija Slovenije (Šos) nasprotuje predlogu zakona o malem delu?
Prvič: ker je pripravljen na nerealnih izhodiščih, povsem brez analiz in simulacij. Ministrstvo priznava, da ne ve, kaj se bo ob sprejetju tega zakona zgodilo. Kot drugo nas moti, da bi z njim panoga študentskega dela upadla, torej bi študenti izgubili edini socialni korektiv, ki jim trenutno omogoča kritje stroškov študija. Kot tretje pa imamo težavo s tem, da zakon meša hruške in jabolka – študente z brezposelnimi in upokojenci.

Šos je torej proti. Pa so proti tudi študenti?
To je tako, kot da bi vprašali – “Vlada je proti, ali so ljudje za?” Mi smo predstavniki študentov, kajti bili smo izvoljeni na volitvah. Eni so bolj proti, drugi manj, ampak po odzivih, ki jih zbiramo, je večina proti.

Če z zakonom o malem delu izgubijo trije: študenti, ki bi radi več zaslužili, študentske organizacije, ki se jim zmanjšajo sredstva, in študentski servisi, ki se jim zmanjša zaslužek, kakšna bi bila vaša prioritetna lestvica; koga najbolj branite?
Naj ponazorim takole: mi smo mnenja, da je študentsko delo v jedru zdravo, ampak vseeno zagovarjamo enotno evidenco vpisa in uvedbo večjega nadzora. To bi odpravilo fiktivne študente, ki so vpisani le zaradi dela, in druge zlorabe. Tudi to dvoje zmanjša obseg sredstev za študentske organizacije, pa s tem nimamo nobenega problema. Najprej je skrb za študente, potem pa vse drugo.

Koliko pa pri vas lobirajo študentski servisi?
Če bi rekla, da se ne pogovarjam z določenimi direktorji ali drugimi ljudmi, ki so povezani s servisi, bi se zlagala. Seveda se pogovarjamo, kajti vsi smo skupaj v tem boju. Da bi rekla, da je kdo kakorkoli vplival na nas, to pa ne. Nihče iz študentskih servisov me ni nikoli poklical in rekel: “Hej, ti, ne delaj v tej smeri, ker se ti bodo zmanjšala sredstva.”

Vtis je, da se bojujete predvsem za ohranitev študentskega dela. Zakaj ne zahtevate štipendij in študentskih sob, da študentom sploh ne bi bilo treba delati?
Mi si želimo celosten zakon, ki bi urejal delo in štipendije. Preden se kakršenkoli korektiv umika, naj dajo štipendije. Ampak včasih postanejo podrobnosti iz zakona pomembnejše. Mi ves čas zagovarjamo štipendije. Študentje ne bi delali, če jim ne bi bilo treba!

Ko predstavite podatke o študentskem delu, se včasih zdi, kot da ima ministrstvo ene, Šos pa druge. Kdo ima prave?
Naš vir je statistični urad oziroma Davčna uprava Republike Slovenije, upam, da je to dovolj relevanten vir. Če ni, potem imamo pa mi napačne podatke.

Študent bo po novem zakonu lahko v povprečju zaslužil okoli 200 evrov na mesec. Tudi do zdaj je 60 odstotkov dijakov in študentov zaslužilo do dva tisoč evrov na leto. Zakaj torej malo delo ni dobro?
Predvidevamo, da bodo brezposelni zaradi politike čim večje aktivacije morali sprejeti malo delo. Če bo torej brezposeln primoran delati, ga bo delodajalec raje vzel, ker mu bo lahko dal nižjo postavko kot študentu.

Se pravi bojazen ni toliko v višini zaslužka, ampak v konkurenci, ki prihaja z zaposlenimi in upokojenci?
Tako je, v dostopnosti.

Bi bil tak zakon o delu sprejemljiv, če bi zajel samo študente?
Ne, s tako omejitvijo ne. Potrebujemo celostno ureditev.

Sindikati so šli na nož. Tudi vi imate za sabo več kot sto tisoč študentov, pa do zdaj še niste demonstrirali. Predlog zakona pa gre naslednji mesec na vlado.
Ta garnitura je s prihodom na oblast obljubljala dialog. Mogoče smo še malo naivni in smo verjeli, da se bo z dialogom stvari dalo rešiti. Zdaj vidimo, da smo izčrpali vse “kulturne” možnosti, ki jih demokracija dopušča.

Kdaj pa boste šli na ulice?
V maju. Dogovarjamo se, a o datumih še ne morem govoriti.

Kdo je avtor letakov proti malemu delu, ki so zakrožili po ljubljanskih nabiralnikih? Na njih med drugim piše “En Svetlik ne prinese pomladi, naj pomlad odnese Svetlika”.
Zagotovo študent, ki mu ni vseeno. Ne vem, kdo bi to bil.

Kako pa potekajo vaša pogajanja z vlado?
Na svetu vlade za študentska vprašanja gre nekako tako: “Aha, fino, da ste povedali.” Potem stopijo pred medije in rečejo, da smo se pogovarjali, na koncu pa tako ali tako ne upoštevajo ničesar.

Kako torej kaže vašemu predlogu celostne ureditve, enotnemu zakonu o študentih? Vas poslušajo?
Nič kaj. Upam, da nam bo uspelo, ampak za zdaj ni bilo posluha ali razmišljanja o tem.

Železni repertoar: študentski funkcionarji – večni študentje. Ste kdaj razmišljali o pravilniku, mogoče starostni omejitvi ali nadzoru, kolikokrat je kdo že bil vpisan na fakulteto?
Vsak predstavnik študentov mora imeti ob nastopu funkcije veljaven študentski status. Druga stvar: pred štirimi leti je bil predsednik Šosa Miha Ulčar. Začel je študirati tri leta pozneje kot navadno, ker je vmes delal. Ob svojem predsedovanju je bil star 30 let, ampak vpisan na prvi faks in je stvari opravljal odlično. Toliko o starostnem omejevanju – njemu bi se sicer zgodila krivica. Kot drugo pa je zame pomembna kakovost. Če nekdo dela dobro in je ob začetku mandata vpisan na faks, zakaj bi ga omejevali?

Tudi če je fiktivno vpisan?
Te zadeve pa se bodo rešile z enotno evidenco vpisa. Potem bomo odpravili vse, kar nam očitajo.

Zakaj so v organih Šosa isti ljudje kot v posameznih organizacijskih oblikah? Ali ne bi bilo bolje, da bi bili zlasti nadzorni organi povsem avtonomni?
Moramo vedeti, da je Šos skupek štirih entitet. Zakaj v Sloveniji vedno vsi razmišljamo, da bomo najprej ogoljufali državo? V nadzorni komisiji so sicer predstavniki entitet, vendar komisija odloča avtonomno, ima določene odgovornosti in pravice. Jaz verjamem, da deluje dobro, kajti v nasprotnem primeru se ne bi zgodil izbris ene od entitet (Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, op. a.).

Ali trenutno potekajo kake dejavnosti v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi, ki so jih objavljali mediji?
Nadzorna komisija je izvedla določene postopke, ampak za to je najbolje, da se obrnete na njenega predsednika. Vse postopke so vedno pripravljeni predstaviti.

Ste se v prizadevanjih proti malemu delu povezali s političnimi podmladki?
Podmladki so del političnih strank, zato morajo zagovarjati načela stranke. Včasih ne morejo zagovarjati mladih, čeprav so podmladek. Mi moramo ostati apolitični, saj le tako lahko enako zastopamo vse in smo enako kritični do vseh vlad. V predsedstvu Šosa ne sedi nihče, ki bi bil absolutno deklariran za kako politično stranko ali bil v vidnejših organih stranke.

Koliko zaslužite na mesec za delo v predsedstvu Šosa?
Zaslužim 695 evrov. To je delo, ki traja 12 ur na dan, lahko pokažem včerajšnji urnik. Če tako pogledam, dobim kake tri evre na uro.