Bralcu bodo danes na dražbi prodali avto, katerega izklicna cena je 200 evrov, saj je zavodu za zaposlovanje dolžan tri tisoč evrov zaradi neupravičene subvencije za samozaposlitev. Koliko tovrstnih izvršb so že naredili, na zavodu ne vedo, je pa zgovoren podatek, da 15 odstotkov ljudi, ki odpre status samostojnega podjetnika, tega zapre prej kot v dveh letih.

Vračanje 4.500 evrov

Posamezniki, ki se odločijo za samozaposlitev, so upravičeni do finančne subvencije v višini 4.500 evrov. Če jim statusa ne uspe ohraniti dve leti, morajo vrniti sorazmerni del subvencije. "Po pogodbi so prejemniki subvencije dolžni vrniti sredstva v 30 dneh od prejema pisne zahteve," pojasnjujejo na zavodu. Če sredstev dolžniki ne vrnejo, najprej dobijo pisni, nato pa še opomin pred tožbo.

Z avtom se preživlja

Na zavodu poudarjajo, da uporabljajo tudi možnosti odloga in obročnega vračila dolga. "Če to ne uspe, podamo predlog za sodno izterjavo," pravijo na zavodu. Najprej pridejo na vrsto izvršba na transakcijski račun, morebitno plačo ali druge prejemke oziroma vrednostne papirje. Šele nato sledi rubež kot v primeru bralca, ki pravi, da mu je avto edini vir preživetja. Na zavodu sicer zagotavljajo, da rubijo le, če so jim ljudje dolžni več kot 700 evrov.

Prisilna espeizacija

Okoli 85 odstotkom ljudi, ki se samozaposlijo in za to prejmejo subvencijo države, uspe zaposlitev ohraniti prvi dve leti. "To ocenjujemo kot dober rezultat. Pri tem velja poudariti, da je delež ohranjenih poslovnih subjektov v dveh letih od ustanovitve pri prejemnikih subvencije za samozaposlitev višji od slovenskega povprečja za vse novoustanovljene poslovne subjekte," pravijo na zavodu.

Vseeno priznavajo, da je okoli 12 odstotkov subvencioniranih samozaposlitev iz nuje, kar pomeni, da ljudje niso imeli druge možnosti, da bi se zaposlili. Dodajajo, da se je zanimanje za samozaposlitev med krizo povečalo. Zagotavljajo, da ljudi opozorijo, da samozaposlitev "prinaša veliko odgovornost in določena tveganja, na katera morajo biti pripravljeni".