Na današnji tiskovni konferenci Inštituta 8. marec in Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje sta tako predsednica zveze Anita Ogulin kot direktorica inštituta Nika Kovač poslance pozvali, naj omogočijo razširitev subvencije za šolska kosila na 4. in 5. dohodkovni razred že z začetkom novega šolskega leta.
“Vsak otrok ima sanje. Sanje, ki jih zaradi revščine številni ne morejo doseči. Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje ima na terenu 17 terapevtov, ki dnevno mladim pomagajo lajšati duševne stiske. Poslušam jih, ko govorijo, da otroci zaradi neenakosti trpijo, se režejo. Pred 10 leti sem se borila za brezplačna kosila za najšibkejše. Za otroke, ki so živeli v družinah z brezposelnimi starši. Danes tu stojim, ker se borim za otroke, katerih starši delajo, pa so zdrsnili v revščino,” je poudarila Anita Ogulin.
Nika Kovač je pojasnila, da so volitve potekale pred enim letom, nova oblast pa je bila izvoljena z veliko upanja: "Upanja po spremembah. Upanja po tem, da bodo poslanci in poslanke zagotovili dostojno življenje za vse. V sredo ima nova vlada možnost, da tudi prvo leto svojega vladanja zaključi pozitivno in zagotovi brezplačna kosila za vse otroke, ki živijo pod pragom tveganja revščine, že v prihajajočem šolskem letu in ne 365 dni kasneje. Vlada je našla denar za rekordni proračun za orožje. Vlada je našla denar za podvojitev sredstev za politične stranke. Prepričani smo, da ga bo našla tudi za otroke.”
“Revščina je še kako prisotna v šolskih prostorih. V zadnjem času dnevno prejemamo več kot petdeset prošenj za vključenost v program Botrstva. Gre predvsem za družine, v katerih so starši zaposleni, pa kljub temu ne morejo pokriti stroškov šolanja otrok. Odjavljajo jih od šolske prehrane,” opisuje Ogulinova. Vsak otrok si lahko po njenih besedah za šolski izlet izbere eno izmed treh ponujenih možnosti. Otroci, ki prihajajo iz revnih družin, lahko med tremi ponujenimi možnostmi izberejo samo tisto brezplačno. "Nimajo izbire. Ob tem prihaja do hudih stisk in občutka manjvrednosti," dodaja Anita.
V Inštitutu 8. marec ob tem dodajajo, da je problem, da so humanitarne organizacije tiste, ki šolam pomagajo odpravljati socialne razlike, namesto da bi to počela država. Anita Ogulin pa je dodala: “Že vse življenje se ukvarjam s pomočjo otrokom. Tu stojim, ker so stiske staršev in otrok dejanske. Revščina je v osnovnih šolah prisotna. Tu stojim, ker za pomoč Botrstva zaprošajo starši, ki so zaposleni in ne morejo več plačati položnic. Prav je, da država poskrbi za stiske ljudi. Prav je, da to stori že naslednje šolsko leto.”
Nika Kovač je opozorila na nepravičnost, ko se otroci v osnovni šoli počutijo drugačne, ker prihajajo iz revnih družin: "Prvi korak k zares enakopravni in brezplačni osnovni šoli je brezplačna šolska prehrana. V sredo bodo poslanci in poslanke glasovali o amandmajih, ki smo jih podali k predlogu za brezplačna kosila v osnovni šoli.”
V Inštitutu 8. marec so z amandmajem predlagali, da bi vsi otroci, ki živijo pod pragom tveganja revščine prejeli brezplačno kosilo že to jesen, namesto 365 dni kasneje. V zadnjih letih je namreč zaradi škodljivih sprememb zakonodaje brez subvencioniranega kosila ostalo okoli 10 tisoč otrok iz družin pod ali tik nad pragom tveganja revščine. Z amandmajem prav tako predlagajo, da se izvedba brezplačnih kosil za vse otroke prestavi v leto, v katerem se konča mandat teg sklica državnega zbora - v leto 2026.
V Inštitutu 8. marec prav tako sledijo predlogu Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, da bi bila že z letom 2024 šolska kosila urejena v okviru javne službe: “Trenutno se stroški kosil in plače kuharjev ter kuharic financirajo iz cene kosila, ki ga določi vsaka šola posebej, da bi bile cene nižje ponekod z denarjem pomagajo občine. Zato smo predlagali, da se stroški, povezani s šolskimi kosili, začnejo financirati iz državnega proračuna že leta 2024 in ne leta 2027. To bi pomenilo, da bi bile plače kuharjev in kuharic financirane iz državnega proračuna, kot velja za učitelje in učiteljice.”
Nika Kovač pred sredinim glasovanjem še poudarja: “Verjamemo, da bi morala biti šola prostor, kjer so vsi otroci enaki. Za to so si več let prizadevale številne izjemne humanitarne organizacije ter prebivalci in prebivalke naše države, ki vedno znova pokažejo, koliko solidarnosti je med nami. Zdaj pa so na vrsti poslanci. Zdaj računamo na njih.”
Močna neenakost med otroki
Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje so ob zaključku šolskega leta poudarili, da trenutna ureditev šolskega sistema močno reproducira neenakost med otroki, namesto, da bi bil sistem urejen tako, da otrokom omogoča enakost v času izobraževanja. Ta neenakost je vse od nastopa koronavirusa zelo močno narasla.
Anita Ogulin, predsednica ZPM Moste-Polje, poudarja, da so bili premnogi otroci v tistem času pozabljeni, hiter tok časa pa jih je odnesel in se z njimi ne ukvarjamo dovolj: "V času koronavirusa so bili premnogi otroci ujeti v nespodbudnih okoljih, te posledice pa se še vedno kažejo med njimi, četudi si družba, pa tudi pristojni, zatiskajo oči. Neenakost med otroci, tudi v šolskem sistemu, je zelo velika." Ogulinova poudarja, da imamo v Sloveniji še vedno zelo veliko število družin, ki kljub zaposlenosti staršev, ne zmorejo skozi mesec. Ti otroci so v neenakem položaju kot vrstniki, pogosto se ne udeležujejo ekskurzij, šol v naravi, ker starši ne zmorejo plačila, ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, kot so športni treningi, plačljivi krožki ipd. Poleg tega so zelo pogosto socialno izključeni in izobčeni od vrstnikov zaradi slabše materialne preskrbljenosti.
Vsakodnevna praksa strokovnih sodelavcev na humanitarnih programih Veriga dobrih ljudi in Botrstva v Sloveniji, ki nudijo tudi psihosocialno pomoč otrokom, mladostnikom in družinam, kaže, da se družinske situacije, kot so izgube dohodka, nasilje, pomanjkanje, neurejeni odnosi, bivanjske razmere, pomanjkanje tehnologije za izobraževanje in tako dalje, odražajo tudi v stiskah otrok. "Te so ne samo psihične, ampak vse pogosteje tudi telesne, povečalo se je namreč tudi samopoškodovalno vedenje otrok," poudarjajo.
Pred kratkim so na pristojne naslovili javno pismo za uresničevanje ustavne pravice do brezplačnega osnovnega šolanja, "ki pa ni obrodilo sadov, pripravili pa so tudi peticijo za podporo njihovega poziva." Podpredsednica organizacije in odvetnica ter nosilka brezplačne pravne pomoči na ZPM Moste-Polje, Nina Zidar Klemenčič obžaluje, da se je šolsko leto zaključilo brez sprememb in dialoga med pristojnimi in organizacijami, ki te težave prepoznavajo: "Peticijo za brezplačno osnovno šolo s konkretnimi predlogi predpisov smo naslovili na vlado in pristojna ministrstva, prejeli pa smo odgovor, da so že vzpostavljeni zadostni ukrepi, ki zagotavljajo enakost v šolah." S tem se na ZPM Moste-Polje ne strinjajo, saj praksa in vsakodnevne izkušnje kažejo, da obstoječa ureditev stiske otrok poglablja in socialno ogrožene otroke že v izhodišču postavlja v neenak položaj. "Nujno je, da se predlagane spremembe Zakona o osnovni šoli z razširitvijo subvencija za šolska kosila na 4. in 5. dohodkovni razred uveljavi že z začetkom novega šolskega leta," so bili jasni ob zaključku šolskega leta.
Dva dodatna dohodkovna razreda
Državni zbor bo v sredo obravnaval predloga sprememb zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani, ki ju je vložil Inštitut 8. marec in z njima predlagal uvedbo brezplačnih kosil za vse učence osnovnih šol. Po njihovem predlogu bi brezplačna kosila uvedli januarja 2024, a je matični odbor sprejel vladno dopolnilo in premaknil datum na septembra 2027.
Predstavniki vlade so namreč opozorili, da veliko šol prostorsko in kadrovsko ni pripravljenih na takšno povečanje števila kosil. Je pa odbor, da bi hitreje ublažil stiske otrok iz socialno šibkejših družin, na predlog koalicije v zakon vnesel določilo, s katerim je razširil sedanje subvencioniranje kosil. Tako naj bi bili od septembra 2024 do brezplačnega kosila upravičeni vsi otroci, ki živijo v gospodinjstvih, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo sega do vključno četrtega dohodkovnega razreda po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Otroci, katerih starši so v petem dohodkovnem razredu, bi imeli pravico do 50-odstotne subvencije.
Družine se uvrščajo v osem dohodkovnih razredov. Center za socialno delo pregleda vse prihodke in premoženje družine v zadnjem letu, jih sešteje, deli z 12, s čimer dobijo povprečni mesečni prihodek. Tega nato delijo še s številom družinskih članov, da pridemo do podatka o povprečnem mesečnem dohodku na družinskega člana. Na tej podlagi se nato družine uvršča v dohodkovne razrede.
V četrti dohodkovni razred sodijo tisti, ki prejemajo povprečni mesečni dohodek med 442,95 in 516,76 evra na osebo. V petem dohodkovnem razredu so tisti, ki imajo povprečni mesečni dohodek na osebo med 516,77 evra in 652,12 evra. V šestem dohodkovnem razredu pa so tisti, ki prejemajo med 652,13 evra in 787,44 evra.
i8m bi lahko kaj doniral za kakšno malco, glede na to kako radodarne sponzorje iz tujine majo ... kakšnega jurja-dva …