"V Sloveniji je vse več ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, ki si ne morejo privoščiti obiska pri zdravniku," je že v vabilu na odprtje Fajdigove ambulante v Kranju poudaril Tomaž Krišelj, vodja projekta nove brezplačne zdravstvene ambulante, ki je namenjena posameznikom brez zdravstvenega zavarovanja in brez denarnih sredstev.

Zdravnica Ana Teran je izpostavila, da so na Gorenjskem takšno ambulanto potrebovali, saj najbližja v Ljubljani, poka po šivih. "Rada bi se obrnila k tistim, ki so, čeprav mogoče začasno, izgubili svoje zdravstveno zavarovanje in jim povedala, naj ne opuščajo svoje stalne terapije in naj si ne "izposojajo" zdravil pri prijateljih, ker je to nevarno," je še navedla zdravnica, ki je posameznike pozvala, naj se v takšnih primerih obrnejo nanje.

Vključeni v zavarovanje, a začasno brez osnovnih pravic

Na Zavode za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s svojimi statističnimi podatki sicer poudarjajo, da se je v zadnjih šestih letih število ljudi brez osnovnega zavarovanja zmanjšalo za desetino. A v finančni stiski in brez kritja osnovnih zdravstvenih pravic se lahko znajdejo tudi posamezniki, ki so vključeni v zavarovanje.

Zavarovalnica v primeru neplačevanja zavarovanja začasno odvzame pravico do koriščenja osnovnega zavarovanja vsem tistim, ki za osnovno zavarovanje dolgujejo več kot 50 evrov. V takšnih primerih so zavarovanci upravičeni le do nujnega zdravljenja, vse ostala plačila pa jim zavarovalnica povrne, ko zavarovanec tudi njim poplača vse dolgove.

Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vse skupaj vodi v začaran krog, posamezniki pa ne pridejo do zdravniške oskrbe.

Konec lanskega leta tako začasno ni imelo osnovnih pravic več kot eno leto 8.238 zavarovancev in 195 po njih zavarovanih družinskih članov.

ZZZS: Pravilno je, da se dopolnilno zavarovanje spremeni oziroma ukine

Bolj kot obvezno zavarovanje pa vsaj zavod za zdravstveno zavarovanje skrbijo neplačniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Teh je po njihovih podatkih in analizi, ki jo je naročilo ministrstvo za zdravje, približno 22.400 oziroma pet odstotkov. Še 53.065 socialno ogroženim osebam pa ga plačuje država.

"Največ je torej oseb, ki imajo težave zaradi nezmožnosti plačila premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zato je pravilna smer, da se to zavarovanje spremeni oz. ukine skladno z namero ministrstva za zdravje v okviru zdravstvene reforme," poudarja Damjan Kos, predstavnik ZZZS, ki se mu zdijo pomembne tudi težave samostojnih podjetnikov in drugih samostojnih zavezancev, ki v svojem poslu niso bili uspešni ali pa so postali žrtev splošne plačilne nediscipline v državi.