Kot je povedal direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc, je tehnološko znanje pridelave vina v slovenskih kleteh zadnja leta izjemno napredovalo, zato bi kazalo preoblikovati staro tezo o boljših in slabših letnikih.
"Dejstvo je, da s pozornejšim delom v kleti in vinogradu v zadnjih petih letih, razen letnika 2010, ki res ni bil vrhunski, vselej pridelujemo sortno čista in zanimiva vina. Zato je debata o letniku in njegovi kakovosti pravzaprav že neumestna, saj so oscilacije veliko manjše in bistveno manj vplivajo na to, kakšna bodo vina v danem letniku," je dejal Brejc in vendarle dodal, da enologi ocenjujejo, da bodo rdeča vina, še posebej pozne sorte, zaradi sušnih razmer, izkazala še večji potencial kot v vrhunskem letniku 2009.
Kar se količine tiče, je letnik po njegovih besedah zagotovo slabši kot lani, kar pa velja za vso Evropo. Uradnih podatkov še ni, a ocene so takšne, da ima Primorska zagotovo za 40 odstotkov manj od povprečnega letnika, v Podravju in Posavju pa ocenjujejo, da bo letnik manjši za petino. Kot predvideva Brejc, bodo na koncu lahko govorili o v povprečju med 20 in 30 odstotki količinsko slabšim letnikom, to pa bi pomenilo nekje okoli 60 milijonov litrov vina.
Sicer pa o Martinovem pravi, da je to za vinarje še vedno rojstvo vina, čeprav je dejstvo, da zaradi zgodnejših trgatev, ki so se letos začele že avgusta, pridejo do vina že veliko pred sv. Martinom. "Morda v zadnjih letih datum sredi novembra izgublja pomen, a za vse nas, ki živimo izključno od grozdja in vina, je to nedvomno največji praznik," je še dejal Brejc.
Po celi Sloveniji bo pestro
Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugod po Sloveniji pa različna društva in predvsem gostinci god sv. Martina obeležujejo z organizacijo različnih družabnih, etnoloških in tudi športnih prireditev. Prireditve po krščanski tradiciji spremlja krst mladega vina, prav tako ne manjka najznačilnejše kulinarične ponudbe, kot so pečena gos ali raca, nadevana s kostanji ali jabolki, in priloženimi mlinci ter rdečim zeljem.
Med največja enodnevna javna martinovanja v Sloveniji spada martinovanje v Mariboru, ki so ga letos že 29. po vrsti v organizaciji Zavoda za turizem Maribor izpeljali že v petek. Na Trgu svobode se je tudi tokrat zbralo nekaj tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije, dogajanje pa je spremljal pester kulturno-zabavni program in bogata vinsko-kulinarična ponudba.
Sicer pa martinovanja ta konec tedna pripravljajo tudi številni drugi kraji v okolici Maribora. Svoje prireditve bodo tako med drugim imeli v Račah, Rušah, Slovenski Bistrici, Poljčanah, Lenartu, Oplotnici in Šentilju. Martinove dobrote te dni na Štajerskem ponujajo tudi številni hoteli, gostilne, turistične kmetije in vinotoči.
V Ormožu bodo postavili Martinov zabavni šotor, martinovanje pa bodo do konca tedna popestrili s kulturnim programom oz. nastopi pevskih in folklornih skupin ter ljudskih godcev.
Martinovanje na Ptuju je tesno povezano s kurentovanjem, saj praznik vina v tamkajšnjem okolju povezuje jesenski čas s pustnim in je po ljudskem izročilu znan tudi kot "mali fašenk" ali "jesenski pust". Na martinovo nedeljo bo tako potekala tudi inavguracija že 14. Princa karnevala.
Martinovali bodo tudi na Primorskem. Med drugim Turistično društvo Občine Šempeter-Vrtojba v sodelovanju z drugimi društvi v nedeljo pripravlja celodnevno "Martinovo furngo". Na zadnji postaji, v Šempetru "Na placu", bo ob 18. uri krst novega vina, izbirali bodo tudi Martinov par, zabava ob glasbi pa se bo nadaljevala še v noč.
Številna martinovanja bodo tudi na Krasu in Obali, kjer bodo v nedeljo zvečer v Kopru, kjer bodo predstavili novo botro malvazije 2012 in botra refoška 2012, obiskali pa jih bosta tudi vinska kraljica Slovenije Martina Baškovič in kraljica slovenske Istre Kim Mahnič. Tudi v Goriških Brdih bodo tri večje prireditve, in sicer v Medani, Šmartnem in Vipolžah, na Goriškem pa v Ozeljanu.