Kandidata za novega predsednika države Danilo Türk in Milan Zver ocenjujeta, da slovenska ureditev ustrezno določa funkcije predsednika države, in je ne bi spreminjala, Borut Pahor pa pravi, da vpliv “določajo njegova osebnost, ugled, avtoriteta in prehojena pot”, ne funkcije, zapisane v ustavi.

Njihovi odgovori pri vprašanjih, vezanih na predsednikovo funkcijo, so si sicer precej podobni glede podpisovanja zakonov, uvajanja obvezne vojaščine, rezidence in odpovedi varovanja – nobeden od njih ne bi ukinjal predsednikovega formalnega podpisovanja zakonov, uvajal obvezne vojaščine, v tem času urejal predsedniške rezidence ali se odpovedal varovanju. Le Türk meni, da lahko predsednik zavrne podpis imenovanja slovenskega veleposlanika. Najbolj pa se delijo pri vprašanjih o tem, koga bi pomilostili in koga odlikovali.

Tako so odgovarjali kandidati

Foto: Žurnal24 tema

Predlaga in
 povezuje državljane

Pristojnosti. “Predsednik države predvsem predstavlja državo in državljane kot celoto, v tem je njegova reprezentativna in povezovalna funkcija,” je o predsedniški funkciji dejal pravnik Miro Cerar. Dodal je, da ima ob tem močno protokolarno in iniciativno funkcijo. Hkrati pooseblja moralno in politično avtoriteto ter je nekdo, ki se mu uspe povzdigniti nad politikantske igrice in deluje kot državnik.

Glede na to, da običajno najbolj razdvajajo imenovanja in odlikovanja, Cerar opozarja, da mora predsednik v vsakem primeru posebno prisluhniti stroki in vpletenim akterjem ter se res široko informirati o predlagani osebi: “Nato mora sprejeti odločitev, za katero stoji sam in za katero meni, da je najbolj v interesu države in državljanov.”

Ustava določa, da predsednik razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, imenuje nekatere državne funkcionarje, postavlja in odpoklicuje veleposlanike, izdaja listine o ratifikaciji, odloča o pomilostitvah, podeljuje odlikovanja in častne naslove. V vojnem stanju je vrhovni poveljnik Slovenske vojske. Med njegovimi najpomembnejšimi nalogami je ta, da državnemu zboru v potrditev predlaga mandatarja pa tudi varuha človekovih pravic, ustavne sodnike, člane mednarodnih sodišč, guvernerja Banke Slovenije z namestniki, predsednika in člane računskega sodišča ter polovico sodnega sveta. Poslanci lahko predloge tudi zavrnejo. Zato, meni, si ne smemo želeti niti popolne enosmernosti niti popolnega razhajanja med predsednikom in vladajočo politiko.