“Odkar delam v tem podjetju, to pa je že več let, še nikoli nismo dobili regresa,” nas je obvestil bralec. Trdi, da jih sicer vsako leto obišče inšpektor za delo, napiše globo za podjetje in direktorja, a podjetju ne more naložiti, da mora izplačati regres. Za podjetje je globa precej cenejša kot izplačilo regresa, še pojasnjuje bralec. “Dokler si tam v službi, pa delodajalca za regres seveda ne boš tožil, sicer boš prvi na seznamu za odpuščanje,” je dodal naš bralec, ki želi ostati anonimen.

Do denarja le s tožbo

Odgovori sindikatov in inšpektorata za delo potrjujejo, da je ta zgodba povsem možna. Na inšpektoratu za delo so potrdili, da inšpektor ne more naložiti izplačila neizplačanega regresa, plače ali odpravnine, ampak jih mora delavec sam zahtevati s tožbo pri delovnem in socialnem sodišču, tožbo pa mora vložiti najpozneje pet let od kršitve, sicer ta zastara.

“Sodišče je zahtevkom iz naslova neizplačanega regresa za letni dopust vedno ugodilo in delodajalec je moral poleg pripadajočega regresa delavcem še izplačati zakonite zamudne obresti,” pojasnjuje Tatjana Labernik iz pravne službe sindikata KSS Pergam.

Za globo le 850 evrov

Inšpektor za delo lahko izvede le postopek o prekršku (zastaranje je dve leti od storitve) in izreče globo: 750 evrov za podjetje in sto evrov za direktorja, torej skupno 850 evrov (če gre za manjšega delodajalca, je skupna globa le 300 evrov).

Že izplačilo dveh regresov je tako dražje kot globa; minimalen regres je v višini minimalne plače, to je 763 evrov. Če ima delodajalec na primer 30 zaposlenih, bi tako moral za regrese izplačati skoraj 23 tisoč evrov, kar je 27-krat več, kot znaša globa. Po ugotovitvah inšpektorjev se pri nekaterih delodajalcih kršitve v zvezi z neizplačilom regresa tudi ponavljajo, vendar posebne statistike o tem ne vodijo.

Na zavod, potem sodišče

“V KSS Pergam smo se soočili tudi s primeri, ko delodajalec delavcem zavestno noče izplačati regresa za letni dopust. Gre za delodajalce, ki delavce tako ustrahujejo, da si ti ne upajo niti zaprositi za pravno pomoč niti se ne upajo obrniti na svoj sindikat. Taki delodajalci se seveda ne bojijo ne inšpektorjev ne glob,” je povedala Labernikova. “Pred kratkim so se na nas obrnili delavci, ki regresa za letni dopust niso prejeli že štiri leta. Šele zdaj, ko jim je v družbi, ki jim vsa leta ni izplačala regresa, prenehalo delovno razmerje iz poslovnih razlogov, bodo neizplačane regrese za nazaj iztožili po sodni poti,” je razložila Labernikova. Če gre podjetje v stečaj ali nima premoženja, je sicer zelo verjetno, da izterjava ne bo uspešna.

Več težav pri majhnih

Labernikova dodaja, da se težave pri izplačilu regresa pogosteje pojavljajo pri manjših delodajalcih; njihova pravna služba je “morala zaradi neizplačanega regresa večkrat posredovati, praviloma vsako leto znova pri istem delodajalcu”. Če se delodajalec ne odzove, obvestijo inšpektorat za delo, kar po navadi zadostuje. Če ne, pa ostane le tožba.