"So primeri, ko zakonca živita s skupno 200 evri pokojnine in brez zdravstvenega zavarovanja, a ne zaprosita za pomoč, da se ne bi država usedla na njihovo uborno imetje, ki ga predstavlja kmetija in nekaj zemlje," razlaga Danijela Cug s Centra za socialno delo (CSD) Murska Sobota. Kljub letošnji omilitvi zakonodaje izpred dveh let glede vračil prejetih pomoči ne opažajo večjega povečanja števila vlog. "Ljudje so navezani na svojo zemljo, na kateri so vse življenje garali, in tudi če nimajo potomcev, težko privolijo v to, da bi po njihovi smrti del tega šel državi," meni.

Nočejo biti v breme

"Dejstvo, da se pravica do socialne pomoči za tiste, ki imajo v lasti kakšno premoženje, po njihovi smrti spremeni v terjatev do zapuščine, je le še nekoliko povečalo število ljudi, ki živijo na pragu revščine," o posledicah spremembe zakonodaje v predlanskem letu pravi Tjaša Rodman s CSD Koper. "Nekateri uveljavljajo le pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje," dodaja.

Po oceni Anite Bregar z jeseniškega CSD se je pomoči v obliki varstvenega dodatka v zadnjih dveh letih odpovedala petina upravičencev z njihovega območja. "Najpogostejši razlog odpovedi opažamo v zahtevi, da morajo upravičenci pri uveljavljanju te pravice s svojimi otroki skleniti preživninski dogovor, saj so najprej otroci tisti, ki so dolžni pomagati staršem," pojasnjuje Bregarjeva. Za številne starše pa je nesprejemljivo, nadaljuje, da bi za svoje preživetje obremenjevali svoje otroke in njihove družine, zato se pravici raje odpovedo in životarijo s svojimi nizkimi dohodki.

Foto: Žurnal24 Varstveni dodatek

Statistika in realnost

"Trenutno število ljudi, ki živijo v tveganju revščine in socialne izključenosti, je 392.000 s trendi povečevanja," izpostavlja Bojan Regvar iz Socialne zbornice Slovenije. Brez socialnih transferjev bi stopnja tveganja revščine presegala 25 odstotkov, pri starejših od 64 let pa celo 30 odstotkov. Za socialne transferje je naša država po zadnjih podatkih (za leto 2012) namenila 1,36 milijarde evrov na leto, v štirih letih pa so se povečali za 320 milijonov evrov. "Statistika ne odraža realnega stanja glede revščine pri nas, saj so merila postavljena pri 606 evrih na osebo na mesec. Kako mislite, da lahko živijo tisti s 607 evri na mesec?" se retorično sprašuje Regvar. "Tudi meni je jasno, da smo s socialnimi transferji prišli do roba. Odpirati je treba delovna mesta in spodbujati gospodarsko rast. Socialni transferji ne morejo več ublažiti revščine, saj bi za to potrebovali še vsaj eno milijardo evrov," je prepričan.