"Črne gradnje bomo uredili enkrat za vselej, tako da se mojim naslednikom s tem ne bo treba ukvarjati," je včeraj napovedal minister Samo Omerzel, ko je dal v enomesečno javno razpravo zakon o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami.

Zakon naj bi dal tri leta časa, da bi lahko objekte, zgrajene pred letom 1995, legalizirali s plačilom sto evrov takse, plačilom nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora (okrog tisoč evrov) ter komunalnega prispevka.

Legalizacija je predraga

"Mislim, da množičnega odziva ne bo, če komunalni prispevek ne bo znižan. Projektna dokumentacija, ki je ne bo treba priložiti, je že zdaj najmanjši strošek, največ tretjina. Največji strošek pri legalizaciji je prav komunalni prispevek. Ogromno je upokojencev in brezposelnih, komunalni prispevek pa je štiri, pet, deset, v Ljubljani in na primer v Domžalah pa tudi 20, 30 tisoč evrov. Za toliko denarja je hiša pod streho," menijo v Prodom biroju, ki se ukvarja tudi z legalizacijami črnih gradenj.

"Veliko ljudi je prišlo k nam, ker bi radi legalizirali objekt, ampak so si premislili, ko so na občini izvedeli, koliko komunalnega prispevka bi morali plačati. V 70. letih so se gradile ogromne hiše, zdaj tam ljudje živijo sami, komunalni prispevek pa se plačuje na kvadratni meter. Poleg tega so ljudje sami delali komunalne priključke; če nimaš papirjev, pa ti prispevka ne znižajo. Nekdo je kopal za vodovod, a ker nima potrdila, bo moral za to vseeno plačati 3.000 evrov. Če bo obročno odplačevanje, bo nekoliko lažje, ampak vseeno težko," dodajajo.

Odmevne rušitve, amnestija

"Če bi bil komunalni prispevek nižji, bi bili črnograditelji privilegirani v primerjavi s tistimi, ki so gradili legalno," meni Urban Jerina iz podjetja Obrat. Dodaja, da je prostovoljnih legalizacij malo. "Odločba za rušenje je najboljši motiv za legalizacijo, ali pa kadar je nepremičnino treba prodati, pa se je zaradi plombe ne da. Uspeh bo odvisen od tega, kakšna bo palica. Korenček je, predvsem za tiste, ki zdaj niso mogli legalizirati. Če ne bo palice, bo ostalo, kot je. Nekaj podobnih legalizacijskih ukrepov je že bilo, a je še vedno veliko objektov ostalo neurejenih. Primeri odmevnih rušitev ali amnestij bodo imeli največji učinek," pravi Jerina, ki sicer ne pričakuje, da bo zakon sprejet v takšni obliki, kot ga je predstavil minister. "Zakaj je meja 20 let; prej je bilo 30 let? Vsaka številka je arbitrarna, večino objektov pa bi lahko legalizirali že po obstoječi zakonodaji," sklene Jerina.

Rešitev za težavo s sosedi

Kot pravijo v Prodom biroju, so imeli tudi kar nekaj objektov, starejših od 20 let, ki jih ni bilo mogoče legalizirati. "Pogosto so težava soglasja sosedov zaradi premajhnega odmika od meje, dovozne poti ali komunalnih priključkov. Lahko so vodovod zakopali pred 25 leti, zdaj pa je treba pridobiti služnost za neko parcelo, ki ima na primer 15 dedičev. Z objekti ni toliko težav."

Preberite še komentar: Ali bo učinkovit ali pošten do poštenih.