"Prav nobenega dokaza ni, da bi z njunim ravnanjem nastala materialna škoda. Nevestno ravnanje preraste v kaznivo dejanje samo in šele ob nastanku škode. Tožilstvo oprijemljive škode ni dokazalo. Nakazuje sicer neko potencialno možnost, da bi škoda lahko nastala, kar pa je premalo." Tako na ljubljanskem okrajnem sodišču utemeljujejo oprostilno sodbo, s katero so nekdanja uslužbenca obrambnega ministrstva Karla Erjavca in Albina Gutmana oprali krivde, da naj bi z naročilom vsaj 25 neopremljenih patrij proračun oškodovala za okoli 16
milijonov evrov.

Ob tem je sicer sodišče upoštevalo, da sta Erjavec in Gutman konec leta 2006 predlog za naročilo bolje opremljenih oklepnikov spremenila v predlog za naročilo manj slabše opremljenih. "Tako so mi svetovali pogajalci ministrstva za nakup in jaz sem temu sledil," odgovarja Erjavec. Vendar kljub temu, ugotavlja sodišče, niso izkazani niti kakršnikoli stroški, ki bi nastali zaradi naknadne predelave teh vojaških osemkolesnikov. "Če je Slovenija kupila slabše oklepnike, bi lahko nastali politična in vojaška, vsekakor pa ne proračunska škoda," še izhaja iz oprostilne sodbe Erjavcu in Gutmanu.

"Vsi bomo oproščeni"
"To je lep znak, da sodstvo ni pod vplivom politike," oprostilno sodbo komentira Ivan Črnkovič, direktor Rotisa, s katerim je Erjavec podpisal pogodbo o nabavi osemkolesnikov pri Patrii. "Vsi, ki so nas gonili za to afero, bomo oproščeni," pravi Črnkovič. Državno tožilstvo je poleg Črnkoviča poleti obtožne predloge vložilo še proti Janezu Janši, Jožetu Zagožnu, Tonetu Krkoviču in Walterju Wolfu. "Gre za politično gonjo, možnosti za obtožbo pa tudi po mnenju številnih odvetnikov ni," dodaja.

Razsodba brez vpliva
"Ne vidim razloga," na vprašanje, ali bo vlada sklep sodišča upoštevala pri odločitvi glede vložitve tožbe za ničnost pogodbe s Patrio, pravi Darijan Košir, direktor vladnega urada za informiranje. "Postopki, razlogi, argumentacije in utemeljitve so med seboj tako različni, da procesov med seboj sploh ni mogoče primerjati, in noben zaključek enega primera ne more biti neposredno uporaben za drugega. Zato ta razsodba na vladno odločanje o vložitvi tožbe za ničnost pogodbe nima vpliva," razlaga Košir.

Tožilka, ki ga lomi v velikih zgodbah

• Patria. Decembra 2009 je Karla Erjavca in Albina Gutmana obtožila nevestnega dela v službi. Konec avgusta lani pa še Jožeta Zagožna, Janeza Janšo, Walterja Wolfa, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Janši naj bi sprva celo očitala "dogovarjanje neznanega dne na neugotovljeni lokaciji".

• Bulmastif. Tožilka naj bi po napadu treh psov na lastnika Saša Baričeviča nekaj časa tudi preiskovala, kateri od policistov je poslal fotografijo njegovega razmesarjenega trupla v javnost. "V tem, da so policisti na prizorišče tragedije puščali ljudi, ki niti slučajno ne bi smeli biti tam, pa sprva ni videla nič spornega. Niti v tem, kako in kdaj sta bila tožilka in preiskovalni sodnik obveščena o napadu. Ko naj bi ji nadrejeni predlagali, naj preišče še to policijsko delo, pa je pravosodnemu ministru Alešu Zalarju potožila, da se nad njo izvajajo pritiski," pravijo neuradni viri. Zobec Hrastarjevo in njeno šefinjo Barbaro Brezigar je na zagovor o preiskavi policijskega ogleda Baričevičevega dvorišča zato sredi marca lani poklical premier Borut Pahor.