Rezultati ankete. Kar 56 odstotkov samozaposlenih, ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) dobili subvencijo, se je za samozaposlitev odločilo zaradi priložnosti, manj, torej preostalih 44 odstotkov, pa zaradi nuje. To je pokazala anketa, ki jo je med avgustom in septembrom opravil ZRSZ, in sicer med tistimi, ki so se samozaposlili že v letu 2008. Anketo je ZRSZ poslal 500 ljudem, izpolnjene vprašalnike pa mu je vrnila le četrtina.

“Nuja vodi v katastrofo”

“Lahko se vprašamo, kaj se bo s to številko (44 odstotkov), ki kaže na samozaposlitev iz nuje, zgodilo čez eno leto. Bolj ko se bo kriza nadaljevala, prej se bo ta številka premaknila nad polovico. Na žalost,” meni Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Pri tem poudarja, da “bolj ko se oseba odloča iz nuje in bolj ko je premalo informirana, je to recept za katastrofo na individualni ravni. To pelje proti revščini.”

Na ZRSZ priznavajo, da je bil delež ohranjenih samozaposlitev pri tistih, ki so se samozaposlili iz nuje, nekoliko pod povprečjem, a med vsemi anketiranci jih je samozaposlitev še od dve do tri leta po začetku ohranilo 74 odstotkov, kar je, kot menijo na ZRSZ, dober rezultat. Med tistimi, ki so odgovarjali, da finančna spodbuda v obliki subvencije ni vplivala na njihovo odločitev za samozaposlitev, pa jih je bilo še po dveh letih samozaposlenih kar 96 odstotkov.

Brez papirja, a s strankami

Zanimivo je, da je anketa pokazala tudi, da so bili samozaposleni, ki so izdelali poslovni načrt, pri ohranjanju samozaposlitve manj uspešni kot tisti, ki poslovnega načrta niso naredili. “Sam poslovni načrt ni nič, če ga ne znaš uporabiti,” opozarja Aleksander Ogrizek iz podjetja Prah, ki samozaposlenim svetuje na delavnicah, kjer jih pripravljajo na samozaposlitev. “Mogoče ti kandidati niso naredili poslovnega načrta, so pa morda šli naokoli in si našli stranke ter tako naredili bistven korak. Nimajo papirja, imajo pa stranke, kar je petkrat boljše,” poudarja Ogrizek. Marko Mikulin, svetovalec iz Agencije M servis, pa ocenjuje, da “so bili podatki, ki so jih kandidati uporabljali v poslovnem načrtu, očitno nerealni”.

Sindikalist Lukič je prepričan, da so za takšno stanje krivi nekakovostni svetovalci na delavnicah, a svetovalci to zanikajo. Barbara Vrhovnik iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije denimo pojasnjuje, da kandidati na delavnicah sploh ne napišejo poslovnega načrta, temveč jim svetovalci tam samo povedo, kaj to je, kakšne elemente ima, zakaj ga je dobro izdelati in podobno. Kot dodaja, s poslovnim načrtom podjetnik natančno predvidi določene pasti, s čimer je večja možnost, da mu bo uspelo. “Ni pa to garancija,” poudarja.