Letalec. “Od sredine aprila sem kot letalec in športnik onemogočen, saj sem ostal brez letala. Letos sem do julija opravil le tri polete,” je za Žurnal24 povedal Boris Žorž, tekmovalec v jadralnem letenju in predstavnik jadralne sekcije leškega aerokluba.
Boris Žorž. Kranjčan je član leškega aerokluba že 20 let. Je trikratni državni prvak v preletih in lanski državni prvak v standardnem razredu, dosegel je tudi dva svetovna rekorda. Na leto prejadra okoli 250 ur, njegov najdaljši prelet je bil tisoč kilometrov, še zahtevnejši izziv pa je bil prelet 800-kilometrskega trikotnika.
Žorž pravi, da se počuti kot tekmovalni smučar brez smuči. Je eden od 300 članov Aerokluba ALC Lesce, ki zaradi spora z vodstvom leškega letališča ne morejo uporabljati 15 letal. Žorž na leto prejadra okoli 250 ur, od tega sto ur potrebuje le za to, da je “uleten”. Na letošnje svetovno prvenstvo je šel skoraj brez treninga, letalo pa je moral najeti. “Na prvenstvo sem prišel z meni nepoznanim, starim letalom, medtem ko je bilo letalo, ki sem ga uporabljal v klubu, vrhunsko pripravljeno, za kar sem poskrbel sam. Temu primerna je bila tudi moja uvrstitev, saj sem namesto na najvišjih mestih pristal v sredini. Poleg tega tudi nisem mogel ubraniti naslova državnega prvaka,” je pojasnil Žorž.
Začetniki v Slovenj Gradec
Žorž še ne ve, ali se bo prihodnje leto sploh lahko udeležil evropskega prvenstva. Redno najemanje letal ali nakup sta zanj prevelik finančni zalogaj, saj deset let staro letalo stane vsaj 60 tisoč evrov. Težave imajo tudi drugi člani kluba, šolanje pilotov začetnikov pa je letos zaradi težav na leškem letališču potekalo na slovenjgraškem.
Zavarovali neleteča letala
Čeprav je aeroklub letos poskrbel za zavarovanje letal, z njimi ne morejo leteti, prav tako ne morejo pripraviti priročnika vzdrževanja. “Od direktorja letališča Škofica (Pavel Škofic, op. p.) ne dobimo pooblastila, da lahko urejamo dovoljenja za letala, ki ga pogojuje s podpisom nove pogodbe, čeprav je zdajšnja veljavna. Poudariti moram, da člani kluba nismo zastonjkarji, saj na leto za vzdrževanje letal namenimo okoli 70 tisoč evrov, pripravljeni smo plačevati tudi najemnino. Ušteli pa smo se, ko smo letala in letališče zaradi bojazni pred privatizacijo prepisali na Občino Radovljica, ona pa nam v brezplačno uporabo,” je
dejal Žorž.
Po dogajanju v prejšnjih mesecih, zavlačevanju mediacije in občinski mlačnosti se ne more znebiti občutka, da hoče nekdo letališče uničiti in ga privatizirati. Upa, da bo pri vodstvu letališča in na občini prevladal razum ter da bodo čim prej podpisali pogodbo in začeli leteti. “Če se bo zdajšnje stanje nadaljevalo, kluba v enem letu ne bo več,” je dodal.