Družina iz Ljubljane v desetih letih za najemnino ni plačala niti evra. V Mariboru in Celju so letos razpisali 205 deložacij, izvršili so jih 52, druge so odložili, ker so najemniki v celoti ali delno plačali svoj dolg. Tri četrtine najemnikov je torej v zadnjem hipu, tik preden bi pristali na cesti, le našlo denar. Skladi in drugi, ki oddajajo neprofitna stanovanja, pa pravijo, da je njihov angažma velikokrat večji od angažmaja dolžnikov in da nekateri ne plačujejo najemnine, "ker še vedno mislijo, da jih občina oziroma njen sklad ne more postaviti na cesto". Poleg tega imajo socialno najšibkejši najemniki možnost, da dobijo subvencije tudi v višini 80 odstotkov najemnine, kar pomeni, da bi za dvosobno neprofitno stanovanje v velikosti 55 kvadratnih metrov plačali 36 evrov na mesec. Vse našteto nakazuje, da bi nekateri lahko plačali najemnine, a jih ne, in da ni za vse dolgove kriva kriza.

Zgražanje. Verjamem, da se bo nad tem zapisom veliko ljudi zgražalo in verjetno mi bodo nekateri spet zaželeli, da bi tudi jaz ostala brez službe, saj bi potem bolje razumela, kako je živeti brez denarja, na socialnem dnu. Pa vendar si želim, da bi se vsi zavedali, da zaradi ljudi, ki se ne držijo pravil igre, drugi ne dobijo neprofitnih stanovanj; skladi zaradi neplačnikov namreč nimajo denarja za obnove in nakupe stanovanj, s katerimi bi reševali nove stiske. Zato vidim edino rešitev v enakih pravilih za vse, sicer bodo na koncu skladi ostali brez denarja, več tisoč ljudi pa brez strehe nad glavo.

Komentar se nanaša na članek Deset let, a niti evra za najem.