Priložnost. “V tujini te dejavnosti izvajajo že 30 let in nobeno podjetje ne preživi brez finančnih spodbud. Zato je naivno pričakovati, da bo preživelo tovrstno socialno podjetje, saj niti zelena energija ne preživi brez finančnih spodbud,” opozarja direktorica Centra ponovne uporabe (CPU) Marinka Vovk. Država sicer poudarja pomen socialnega podjetništva, ki ga tudi subvencionira, a podjetja se na trgu spopadajo s težavami.

Boljše življenje migrantov

Projekt Skuhna se je začel z delavnic za migrante. “Na celodnevnih delavnicah smo bili lačni, zato so začeli migranti kuhati hrano,” pravi vodja projekta Teja Kuk. Iz kuharskih delavnic in taborov je projekt prerasel v socialno podjetje, ki maja odpira prvo restavracijo, v kateri bodo ponujali hrano iz različnih delov sveta. Zaposlenih je pet migrantov, še več jih sodeluje občasno. “Največja težava migrantov je, da ne poznajo jezika, okolja in sistema države, v katero pridejo. Mi smo te slabosti obrnili. To, da prihajajo iz drugega okolja, je njihova prednost, s katero aktivno stopijo na trg dela,” pojasnjuje Kukova.

Zeleno je novi trend

“Ponovna uporaba posredno prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, podaljša življenjsko dobo izdelkov, zmanjša količino odloženih odpadkov na odlagališča ter vpliva na varčevanje s surovinami in naravnimi viri,” projekt CPU opisuje Vovkova. Ljudje lahko v devetih centrih, ki po vsej državi zaposlujejo 16 ljudi, od tega deset težje zaposljivih, oddajo stara oblačila in tekstil. Naročijo lahko njihovo unikatno predelavo ali kupijo že predelane izdelke.

Predsodki do odpadkov

“Na začetku smo opazili izrazito stigmo do teh izdelkov, ki so dejansko novi, saj se za ponovno uporabo uporabi surovina ali izdelek, ki ima vse funkcionalne lastnosti. Po petih letih opažamo napredek v razmišljanju in s tem bistveno manj predsodkov. Tudi zato, ker je naša dejavnost trend,” pravi Vovkova. Skuhna težav s predsodki ne opaža, imajo pa težave s preživetjem na trgu. “Želimo postati samozadostni, a za zdaj so čas, ki ga porabimo, in stroški pod mejo, da bi lahko preživeli brez subvencije,” razlaga Kukova.

Pozitiven primer za mlade

Gostilna dela je eno izmed socialnih podjetij, ki se jim je subvencija države že iztekla, in to pred tremi leti. “V Gostilni dela zaposlujemo in usposabljamo mlade med 17. in 25. letom brez dokončane srednješolske izobrazbe. Delujemo kot učna delavnica za mlade iz ranljive ciljne skupine na trgu dela v gostinski dejavnosti,” pojasnjuje Tita Destovnik. Mlade zaposlijo za šest mesecev ter jih usposobijo za pomočnike kuharjev in natakarjev. “Odziv gostov na zaposlovanje in usposabljanje mladih je zelo pozitiven in spodbuden,” pravi Destovnikova. A povsem samostojno tudi oni ne morejo delovati, saj je gostilna del invalidskega podjetja. “Model učne delavnice oziroma Gostilna dela – poklicnega učenja mladih zato potrebuje podporo družbeno odgovornega okolja,” poudarja. V Skuhni dodajajo, da njihov cilj ni dobiček, temveč reševanje težav v družbi.