Pred dobrim mesecem je zaokrožila vest, da naj bi se sosednja Italija iz recesije ponovno izkopala zaradi vključitve ilegalnih dejavnosti v BDP. Morda nekoliko bizarna vest, a v evropskem območju nič kaj nenavadna, saj vse države po enotnih merilih Eurostata v svoje izračune bruto domačega proizvoda vključujejo ilegalno ekonomijo že od leta 2007. Torej tudi Slovenija v svoj BDP prišteva promet opravljen s tihotapljenjem prepovedanih drog in prostitucijo.

Foto: Zurnal24/Surs BDP graf Na statističnem uradu, kjer pripravljajo izračune BDP, enega od najpomembnejših gospodarskih kazalnikov, pravijo, da za ocenjevanje podatkov o trgovanju z drogami uporabljamo različne vire: "Glavni viri so podatki iz letnih poročil policije in Nacionalnega inštituta za javno zdravja.
Na osnovi teh podatkov izračunamo ocene za izdatke gospodinjstev in dodano vrednost."

Povprečno gospodinjstvo: 250 evrov za droge in prostitucijo

Podatki, ki so nam jih posredovali s statističnega urada, kažejo, da se je trgovanje s prepovedanimi drogami v zadnjih osmih letih skokovito naraslo. Leta 1995 naj bi vsa slovenska gospodinjstva za trgovanje s prepovedanimi drogami porabila 36 milijonov evrov, za lani pa je ta znesek štirikrat višji - 138 milijonov evrov. Nekoliko manj je porasla prostitucija, s 34 milijonov evrov na 61 milijonov. Posamezno gospodinjstvo - po podatkih iz leta 2011 jih je skupno 813.531 - naj bi tako v povprečju lani za droge in prostitucijo namenilo nekaj manj kot 250 evrov letno, od tega za trgovanje s prepovedanimi drogami približno 170 evrov letno. 

Prostitucija in kriminal ali trije dodatni delovni dnevi

Prostitucija in tihotapljenje s prepovedanimi drogami pa vplivata tudi na večji BDP Slovenije. Lani sta k njemu prispevala 114 milijona evrov, kar je 0,32 odstotka vrednosti slovenskega BDP. To je približno toliko kot BDP povečajo trije delovni dnevi. Po podatkih statističnega urada vsak delovni dan namreč poveča oziroma zmanjša BDP za 0,1 odstotne točke, kar je 35 milijonov evrov. Foto: Zurnal24/Surs BDP graf