Angelika Mlinar kljub nepodpori matičnih parlamentarnih odborov ostaja kandidatka za ministrico za kohezijo. Poslanci bodo o njeni kandidaturi odločali v četrtek. In čeprav so v stranki SAB, katere v kvoto spada Mlinarjeva, prepričani, da lahko Mlinarjeva na plenarni seji DZ dobi podporo, pa je glede na napovedi strank njeno imenovanje negotovo.

V ponedeljek dobila slovensko državljanstvo

Mlinarjeva se je članom parlamentarnih odborov predstavila v torek. Odbor za zadeve EU je sklep o tem, da je bila predstavitev Mlinarjeve ustrezna, zavrnil z devetimi glasovi proti sedmim, odbor za gospodarstvo pa z osmimi proti osmim. Večurno zaslišanje je zaznamovala razprava o državljanstvu Mlinarjeve, ki je koroška Slovenka, v ponedeljek pa je avstrijskemu dodala še slovensko državljanstvo.

Premier Marjan Šarec je danes predsednika DZ Dejana Židana obvestil, da se odpoveduje pravici predlagati drugega kandidata za ministra. DZ bo tako o njeni kandidaturi odločal v četrtek v okviru mandatno-volilnih zadev, potrebna je navadna večina poslancev.

Bratuškova od Šarca pričakovala več

V SAB so že v torek izrazili prepričanje, da lahko Mlinarjeva v četrtek dobi podporo. Danes pa je predsednica stranke Alenka Bratušek znova poudarila, da je zagotovitev glasov Mlinarjevi Šarčeva naloga. Tako bi od premierja pričakovala več aktivnosti za zagotovitve podpore za njeno izvolitev v DZ. V primeru neizvolitve kandidatke bi na Šarčevem mestu odstopila, je dejala Bratuškova. Bratuškova ocenjuje, da bi bila neizvolitev Mlinarjeve v DZ velika nezaupnica vladi. V tem primeru se bodo v SAB temeljito pogovorili, ali bodo še v koaliciji, je napovedala.

Mlinarjeva sicer zdaj nima zagotovljenih dovolj glasov. Da bodo proti njeni izvolitvi, napovedujejo v opozicijskih SDS, Levici, NSi in SNS, ki pa imajo v DZ večino.

Foto: Saša Despot Koalicija

Tudi od koalicijske DeSUS ni pričakovati enotne podpore. V tej stranki se bodo sicer o podpori kandidatki še usklajevali, a vodja poslancev Franc Jurša ocenjuje, da ne bodo glasovali enotno. A pri odločitvi stranke ne gre za vojno proti koaliciji, v DeSUS se, tako Jurša, ne strinjajo z načinom imenovanja.

Medtem pa v največji koalicijski stranki LMŠ od DeSUS pričakujejo, da bodo kandidatko enotno podprli. Po besedah vodje poslanske skupine Braneta Golubovića je odgovornost vseh partnerjev v manjšinski vladi, da iščejo glasove in jih tudi sami zagotavljajo.

Tudi v SD menijo, da je Mlinarjeva kompetentna za ministrico. Prvi mož SD Dejan Židan ob tem ni želel ugibati o tem, kaj se bo zgodilo, če Mlinarjeva ne bo dobila podpore DZ.

Negativna ocena v odborih

Da je po torkovem zaslišanju prezgodaj vleči zaključke, pa je dejal vodja poslancev SMC Igor Zorčič. Negativno oceno pristojnih odborov o njeni predstavitvi pripisuje več okoliščinam, vzroke pa je mogoče po njegovi oceni iskati še pri DeSUS in tudi SAB, ker ni prej predlagala kandidatke.

Čeprav so v SNS še v ponedeljek Mlinarjevi napovedali podporo, pa so v torek svoje stališče spremenili. Predsednik SNS Zmago Jelinčič ji očita, da v predstavitvi na seji odborov ni omenila "slovenske dežele Koroške", pogrešal je tudi njeno predstavitev v poslanski skupini.

Neuspeh Milinarjeve bi bil močan udarec za vlado

Medtem pa politična komentatorja Tanja Starič in Rok Čakš soglašata, da bi neuspeh Mlinarjeve pomenil močan udarec za vlado in bi dodatno razgalil razpoke v koaliciji. Čakša bi sicer presenetilo, če Mlinarjeva ne bi dobila zadostne podpore DZ, Staričeva pa meni, da bodo za njen uspeh potrebni taktični manevri Šarca in LMŠ.

Ob tokratnem zapletu se je sicer postavilo vprašanje, koliko časa lahko vlada deluje brez potrjenega ministra na posameznem resorju. Po mnenju službe vlade za zakonodajo je treba novega ministra predlagati in ga tudi imenovati v treh mesecih. Če DZ v tem času ne podpre predlaganega ministrskega kandidata, mora predsednik vlade zagotoviti, da takšno ministrstvo še naprej nemoteno deluje. Tako mora določiti ministra oziroma sebe, da začasno še naprej opravlja funkcijo drugega ministra.

Začasno opravljanje funkcije ministra je možno za največ tri mesece. "Na podlagi tega je treba novega ministra predlagati (predsednik vlade) in imenovati (državni zbor) v omenjenem roku, saj gre pri opravljanju ministrske funkcije po drugem ministru oziroma predsedniku vlade v skladu s predstavljenimi ustavnimi izhodišči za izjemo, ki lahko traja samo razumno dolg omejen čas," so še zapisali v zakonodajni službi.

dezurni@zurnal24.si