Kot je poudarila in se strinjala s predsednikom Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) Alojzem Kovšco, je "pred nami težka naloga". Oba dokumenta "sta res šla v Bruselj", ampak pogovori o tem, kaj Slovenija potrebuje, niso zaključeni, vlada pa bo z veseljem pri tem sodelovala tudi z OZS, je povedala.

Kompromis lahko izpeljemo do konca

Pri zagonu gospodarstva so pomembni sanacija bančnega sistema ter razdolževanje in prestrukturiranje podjetij, izboljšati pa je treba korporativno upravljanje državnega premoženja in izpeljati privatizacijo državnega premoženja.

"To je kompromis, ki ga lahko v tem trenutku začnemo in izpeljemo do konca," je dejala in dodala, da je bila v preteklosti kredibilnost Slovenije zelo omajana, ker se je veliko stvari začelo, ne pa tudi končalo.

Dvig DDVja najmanj negativno vpliva na gospodarstvo

Cilj vlade pri privatizaciji je poiskati strateške partnerje za primerno ceno - Bratuškova verjame, da so to sposobni doseči, zato so predlagali tak nabor podjetij.

Po oceni vlade bodo prve slabe terjatev iz bank na slabo banko prenesli v juniju, je dejala in dodala, da v tem trenutku finančno ministrstvo, Banka Slovenije in vse tri državne banke (NLB, NKBM in Abanka) delajo z roko v roko.

Konsolidacija javnih financ bo izpeljana s kombinacijo zvišanja prihodkov in znižanja odhodkov. Med ukrepi na prihodkovni strani sta najbolj pomembna višja stopnja DDV in davek na nepremičnine.

Kriznega davka vlada po njenih pojasnilih še ni dala "čisto z mize", saj je ta odvisen od tega, ali bo vladi v pogajanjih z javnim sektorjem uspelo dogovoriti znižanje odhodkov.

Bratuškova se zaveda, da za gospodarstvo ni dober dvig kateregakoli davka, je pa vlada izbrala tistega, ki najmanj negativno vpliva na gospodarstvo, torej dvig DDV. Z zvišanjem stopnje DDV je gonilna sila slovenskega gospodarstva, torej izvozniki, najmanj prizadeta in to je bil ključni element pri odločitvi, je dejala premierka.

Obrtnikom obljubila pol milijarde evrov

Predsednik OZS Kovšca je premierki in vladni ekipi, ki je sodelovala na forumu, predstavil letošnje zahteve malega gospodarstva. Te so letos v večji meri nanašajo na ugodnejše davčno okolje in s tem povezano bolj konkurenčno gospodarstvo. Od vlade pričakujejo tudi sistemsko pomoč pri prodoru malega gospodarstva na tuje trge.

Predsednica vlade mu je odgovorila, da se s SID banko pogovarjajo o uvedbi finančnega instrumenta, ki bi omogočil malim in srednjim podjetjem pridobiti ugodna posojila za nastope ali prodore na tuje trge. Po mnenju Bratuškove so zelo blizu dogovora, pogovarjajo pa se o masi denarja v višini približno 500 milijonov evrov.

Zbornica je lahko dober partner

OZS si želi biti konstruktiven partner vladi že v času snovanja zakonov in ne le v zaključni fazi, ko so možni le kozmetični popravki, je dejal Kovšca in dodal: "Zbornica je lahko dober partner le takrat, ko se jo usliši in ne le posluša".

"Pred nami je težka naloga," je ocenil Kovšča in izrazil pričakovanje malega gospodarstva, da mu vlada prisluhne ter ponujene rešitve preuči in čim prej umesti v zakonodajo.

Bratuškova je zagotovila, da bodo pregledali "ideje" malega gospodarstva. Nekaj jih je uresničljivih na krajši rok, nekaj na daljši, verjetno pa je tudi kakšna, ki bo v tem trenutku težko uresničljiva, je še dejala.