Premierka Alenka Bratušek je danes izstopila iz stranke Pozitivna Slovenija, odstopno izjavo je že poslala.

 

Iz stranke so danes izstopili še Jani Möderndorfer, Jerko Čehovin, Maja Dimitrovski, Aljoša Jerič, Darko Jazbec, Saša Kos, Jožef Kunič, Mitja Meršol, Alenka Pavlič, Peter Vilfan in Jože Velikonja. Iz članstva sta danes izstopila tudi ministra Metod Dragonja in Roman Jakič ter državna sekretarja Jernej Pavlič in Matija Sevšek, pred tem pa državna sekretarka Tamara Vonta in poslanec Dragan Bosnić.

Na volitve, vendar kdaj?

Po srečanju s predsednikom države Borutom Pahorjem je premierka Alenka Bratušek dejala, da stoji za izjavo, da brez podpore ne more voditi vlade. "Predčasne volitve v Sloveniji so dejstvo," je dejala. Dodala je, da je pripravljena v trenutku odstopiti, če obstaja možnost, da se volitve izvedejo pred poletjem. 

Predsednik Pahor ji je v pogovoru dejal, da se v nastalih razmerah zavzema za predčasne volitve, zato se bo odpovedal imenovanju novega mandatarja in v kolikor bodo drugi sledili njegovemu zgledu, so volitve možne poleti. Pahor je v izjavi poudaril, da je odgovornost glede vlade najprej in predvsem njena. Da bi bile volitve še pred poletjem, se morajo možnosti imenovanja novega mandatarja odpovedati vsi poslanci. 

Zoran Janković današnjega obiska Bratuškove pri Pahorju in njene odstopne izjave iz PS še ni komentiral. Včeraj je po sestanku sveta stranke zagotovil, da ga ne bo v vladi in je ne želi rušiti, Bratuškovo pa pozval, naj ostane premierka. Poslanci PS, ki so zvesti Jankoviću, bi lahko predlagali novega mandatarja, a bi za njegovo potrditev v DZ potrebovali 46 glasov. Četudi ne bi dobili dovolj podpore, bi na ta način lahko zavlekli predčasne volitve do jeseni.

Hitenje ni na mestu!

Glede na to, da je premierka pripravljena odstopiti, če se vsi odrečejo možnosti predlaganja novega mandatarja, bi bile volitve možne že zelo zgodaj poleti. A bi to moralo nedvoumno storiti tudi več kot 80 poslancev, poudarja pravnik Miro Cerar. Kako do tega, nimamo prakse. Prav tako po njegovih besedah skrajševanje postopkov ni nekaj, kar si lahko le na hitro zamislimo in izvedemo. "To je seveda ustavnopravni vidik, ki ga je treba preveriti s kompetentnimi ustavnopravnimi strokovnjaki," je poudaril Cerar. Če bo konsenz med njimi, bodo po njegovem mnenju tudi povedali, kako to izpeljati.

Ob tem je Cerar izpostavil še politično dimenzijo hitre izvedbe volitev, pred katerimi je potreben zadosten čas za kampanjo. Cerar ob tem spomni, da bomo imeli maja volitve v Evropski parlament, takoj zatem referendum o arhivski noveli. Če bi imeli še državnozborske volitve pred poletjem, se po Cerarjevih besedah zastavlja vprašanje, kako bo mogoče v tako kratkem času izpeljati volilno kampanjo, ki bi bila korektna in legitimna osnova za izvedbo tako pomembnih volitev. Rokohitrstvo ni na mestu, je ocenil.

Vsi postopki pa so, kot je še poudaril pravnik, najprej odgovornost predsednika države, predsednika parlamenta in predsednice vlade. Predsednik države bo imel v rokah datum, kdaj bo razpustil parlament.

Stranke o času volitev

Bratuškova se bo o nadaljnjih korakih uskladila s koalicijskimi partnerji. Na potezi so tako v Desus, SD in DL. Iz Državljanske liste so danes sporočili, da se zavzemajo za volitve v najkrajšem možnem času. "Obdobje politične krize mora biti čim krajše in država mora čim prej dobiti operativno vlado s polnimi pooblastili. Ne moremo in ne smemo si privoščiti, da bi zaradi novonastalih političnih razmer trpeli projekti, programi in reforme, ki so nujne za Slovenijo, če želimo čim prej iz prijema finančne krize," so sporočili iz DL. Stranka podpira možnost, da bi bile volitve konec junija ali v začetku julija.

 

Prvak SD Igor Lukšič se zavzema za čim širši konsenz strank, po možnosti z opozicijo, glede projektov, ki jih je treba v korist ljudi in države izpeljati do predčasnih volitev. Te naj bodo v času, ko bodo ljudje lahko odločali in bomo dobili vlado, ki bo vzdržala cel mandat, je dejal. Zatrdil je še, da ministri SD ne bodo bežali s pogorišča.

Po Lukšičevem mnenju je treba po kongresu PS umiriti žogo in ljudem povedati, da je to del parlamentarne demokracije. Koalicije ni več, pravi Lukšič, ostala je vlada in partnerji v njej. Zdaj je treba po njegovem mnenju ugotoviti, kaj od tega je ostalo v DZ. Če ima DZ ustrezno večino, da bi nujne zakone še sprejel, ima smisel vztrajati do septembra, je ocenil.