Andrej Vizjak, SDS, je v okviru poslanskega vprašanja izpostavil, da je v Sloveniji po najnovejših podatkih 129.922 brezposelnih, od tega 35.200 mladih med 15. in 29. letom. Skladno s tem je premierko povprašal, kdaj bo Slovenija dobila konkreten časovno in finančno ovrednoten program za zagon gospodarstva in vzpostavitev novih delovnih mest.

Bratuškova je poslanca največje opozicijske stranke opozorila, da je bilo število brezposelnih ob odhodu Janševe ministrske ekipe 124.066 oz. 7,8 odstotka več, decembra lani pa manjše kot ob nastopu njene vlade. Ob tem je dodala, da bi bilo število brezposelnih višje še za 16.000, če bi sledili politiki Janševe ekipe in krčili število zaposlenih v javnem sektorju.

Oblikovali dokument za zagon gospodarstva

V okviru razprave o ukrepih za zagon gospodarstva in vzpostavitev delovnih mest je spomnila, da so oblikovali dokument za zagotovitev boljšega gospodarskega okolja in dvig konkurenčnosti, v katerem so povzeli tudi predloge gospodarstva. S sanacijo bank je vlada obnovila zaupanje vlagateljev, kar se poznana na padcu zahtevane donosnosti na slovenske desetletne državne obveznice.

Poleg tega je pripravila zakon za razdolževanje podjetij, ki bo omogočil ohranjanje zdravih jeder in delovnih mest, cilj pa je tudi povečanje tujih neposrednih investicij, je nadaljevala. Glede na njene pogovore s tujci naj v Sloveniji ne bi bila največja težava davčna obremenitev, temveč prevelika birokratizacija.

Treba se bo posvetiti mladim

Delati bo treba tudi na področju zaposlovanja mladih, kjer je že bil sprejet zakon, ki podjetja, ki zaposlujejo mlade brezposelne, začasno opravičuje plačila socialnih prispevkov, tik pred sprejetjem pa je tudi program jamstvo za mlade, je dejala Bratuškova. Poudaril je tudi, da bo Slovenija letos počrpala največ kohezijskih sredstev doslej.

Vizjak z odgovorom ni bil zadovoljen. Slovenija po njegovem mnenju potrebuje resnejši program ukrepov. Prav tako je bil razočaran, ker ni dobil pojasnila, kdaj bo Slovenija dobila novega ministra za gospodarstvo oz. ali ga sploh bo.

"Stečaj bi bil neizogiben"

Bratuškova je dejala, da sanacija bank poteka v skladu z zahtevami EU. "Če v bankah ne bi naredili, kar smo, bi bil njihov stečaj neizogiben," je dejala.

Na vprašanje poslanca NSi Mateja Tonina, ali se ji zdi pravično razlastiti ljudi, ki pri upravljanju bank niso imeli nič, bodo pa ob vse svoje prihranke, odgovorila: "Ni pomembno, ali se meni zdi pošteno ali ne. Pomembno je, da so bile zadeve pravno in korektno izpeljane po vseh zahtevah, ki veljajo za državno pomoč."

Bratuškova ni želela komentirati ravnanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), saj da je minil šele mesec dni, od kar se je največji del poslov začel opravljati na DUTB. Se pa je strinjala s poslancem SLS Francem Pukšičem, da morajo biti podatki o tem premoženju javni. Vendar pa je ob tem poudarila, da razkritje podatkov ne sme ogroziti preiskav gospodarskega kriminala in znižati cene premoženja v DUTB.

Podprla bi omejitve plač

Bratuškova je izrazila pripravljenost na spremembe predloge zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), tako da bi ta omejeval prejemke vodilnih v državnih podjetjih. Izpostavila je, da predlog zakona o SDH t. i. Lahovnikovega zakona ne ukinja kar tako, temveč omogoča, da se ta ne bi uporabljal v primerih družb s celovito politiko prejemkov. Družbe v državni lasti so namreč izrazito raznolike, zato je bil namen predloga zakona omogočiti raznolikost tudi v določanju politike plač.

"Če tistim, ki bodo upravljali z našim premoženjem, ne zaupamo toliko, nimam popolnoma nobenega problema, da z amandmajem k zakonu o SDH - in prepričana sem, da bomo to koalicijsko zelo hitro uskladili - te stvari odpravimo," je zatrdila. Pripravljena je narediti celo dodaten korak. "Nimam problema s tem, da se plače v državnih podjetjih omejijo celo na višino plače predsednika vlade," je pojasnila.

Glede na to, da prejema veliko vprašanj o tem, ali vlada upošteva predloge gospodarstva, pa je vendarle spomnila, da je ta del predloga zakona o SDH nastal ravno na pobudo predstavnikov delodajalcev. O visokih plačah izvršnih direktorjev DUTB pa je premierka menila, da tisti, ki so izbirali, "niso imeli najbolj srečne roke".