Foto: Saša Despot Boštjan J. Turk V naši novi rubriki pravni strokovnjak mag. Boštjan J. Turk odgovarja na vaše pravne dileme. 

Mene pa zanima sledeče: Tik preden je umrla moja mama, mi je zaupala, da je sestavila oporoko, v kateri je večji del zapuščine zapustila meni. Omenila mi je tudi, da se oporoka nahaja v neki zaklenjeni omari v njeni hiši. Ko sem kasneje odklenila to omaro, sem ugotovila, da je prazna. Ker oporoke nismo našli, je prišlo do zakonitega dedovanja in tako sva dedovala jaz in moj brat, ki je sicer problematičen in brezdelnež. Kasneje se je izkazalo, da je brat izvedel za oporoko, ki je bila zanj manj ugodna, in jo odtujil ter skril v svojem stanovanju. Našla sem jo povsem naključno, ko sem pospravljala njegovo stanovanje, medtem ko je bil v bolnišnici. Zdaj me zanima, ali imam še kakšne možnosti, da zahtevam svoj delež, saj je zapuščinski postopek že pravnomočno končan?

Da, določene možnosti še imate, ne glede na to, da je zapuščinski postopek že pravnomočno zaključen. Če se namreč po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde oporoka, jo sodišče razglasi, zapuščinsko sodišče pa na njeni podlagi ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč prizadete opozori, da lahko svoje pravice iz oporoke uveljavljajo v pravdi. To pa storite tako, da na sodišče vložite tako imenovano dediščinsko tožbo, v kateri uveljavljate vašo oporočno dedno pravico kot močnejšo pravico od tiste, na podlagi katere je bil brat ugotovljen kot zakoniti dedič, dejansko pa to ni bil.

Dediščinska tožba je sicer dajatvena tožba. Z njo od brata zahtevate izročitev stvari iz zapuščine. Pri takih tožbah je treba biti pozoren tudi na roke. Pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič sicer zastara naproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič izvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke. A pozor – nasproti nepoštenemu posestniku pa taka pravica zastara v dvajsetih letih. Glede na to, da je vaš brat vedel za oporoko in jo je skril, velja za nepoštenega posestnika, kar pomeni, da lahko zoper njega vložite tožbo še dvajset let od razglasitve oporoke.

Mag. Boštjan J. Turk