Boštjančič je dejal, da so v njegovi predstavitvi le ideje, ki bodo še pregledali s strokovnimi osebami. Član odbora za finance Rado Glarek iz SDS ga je opozoril, da štiri leta hitro minejo in da če bodo preveč analizirali, iz ukrepov ne bo nič. 

Boštjančič je omenil je možnost obdavčitev bonitete za osebna vozila po pavšalu, pavšalne obdavčitve gostinstva, osebnih storitev, frizerjev, kozmetičarjev in podobno. Med dodatnimi davčnimi viri je omenil davek na premoženje oziroma nepremičnine, saj je to področje, kjer je veliko rezerv, bolj konkreten pa ni bil, omenil je le, da bi lahko šlo za obdavčitev dražjih nepremičnin, druge, tretje in tako dalje.

"Vikend v Halozah in na morju sta bistveno drugačne vrednosti, temu primerna bo obdavčitev. Določene nepremičnine ali večina ne bo nič bolj obdavčena kot zdaj. Da nekdo živi v 500 kvadratnih metrov veliki hiši in bi bil enako obdavčen kot nekdo, ki je v Halozah, se težko strinjam, da bi morala biti oba enako linearno obdavčena. Ali kvadratura na prebivalca, do katere je nič obdavčitev," je napovedal. Zanimiv je bil nastop Mihe Kordiša iz Levice, ki je kandidata za ministra lastne vlade kar na odboru vprašal, kdaj bodo dobili na mizo delovni osnutek obdavčitve nepremičnin. Prej kot v štirih ali petih mesecih menda ne. 

Veliko stvari se je izrodilo in razpaslo

»Potrebno je pregledati olajšave, mislim, da so se precej razpasle. Samo za spremembo teksta, dobiš olajšave. Napišeš da je šlo za IT storitve v oblaku, to je olajšava, ne vem, kateri inšpektor zna to preveriti,« je komentiral pregled olajšav za podjetja.

Foto: Saša Despot Klemen Boštjančič

Po njegovem mnenju se je izrodil tudi sistem znižanih davčni stopenj, »ali so bili uspešni lobisti na posameznih področjih, ne vem, Evropska komisija je pred kratkim dala novo uredbo, ki govori o novih storitvah in proizvodih, na katere država lahko da znižano stopnjo DDV, mislim, da je pravi čas, da pregledamo vse,« je napovedal. Zvišanja višje stopnje DDV z 22 odstotkov ne podpira.

»Pri trošarinski politiki je rezerv malo, mislim, da je kvalitetna, če si bomo upali legalizirati rekreativno uporabo konoplje, to je eden od možnih virov,« je dejal.

Da je donos iz državnega premoženja vir za demografske izzive, to je mit. Knjigovodstva vrednost tega premoženja je 10 milijard, pred krizo je bil letni donos med 200 in 400 milijoni letno samo manjko v blagajni pokojninske je pa milijarda letno.

Klemen Boštjančič

Izrodili so se po njegovem mnenju tudi normirani samostojni podjetniki, ki jih sicer ne bi ukinil. »Normirani sp je ena od anomalij, v kaj so se izrodili, izrazito raste, številke so enormne, ta sistem omogoča ne morem reči izigravanja sistema, ampak ne dosega več svojega namena, v veliki meri so razlog za prekarno delo. Moje osebno mnenje je, da je 80-odstotna olajšava previsoka, nenavadno, da se tega ni še nihče lotil,« je dejal. Ko ga je z vprašanjem izzvala poslanka SDS Suzana Lep Šimenko, je odgovoril, da tudi pri 50-odstotkih normiranih stroškov ne bi bilo bistvenega odliva.

Med možnimi dodatnimi viri je omeni tudi dediščine in darila. »Treba je biti izrazito previden, da ne bo kontraučinka, denar je plašna ptica,« je dejal in dodal, da tukaj je nekaj rezerve. »To bomo pregledali, nisem rekel, da jih bomo uvedli, dediščine in darila so obdavčeni proporcionalno manj kot drugje v Evropi, tudi tukaj vidim možnost progresivnega obdavčenja,« je dejal.

Kako bodo odavčili avtomobile

Pregledal bi tudi davek na motorna vozila. »Treba je pregledati, ali je treba dodati še kakšne kriterij, na podlagi katerega se zaračunava. Pri električnih vozilih so bile pretekle vlade preveč radodarne boniteta je nič na službeno vozilo, lahko se za eno uro zaposliš, dobiš električno vozilo, za katero ne plačuješ bonitete, ima subvencijo. Mišljeno je bilo dobro, po mojem je šlo predaleč, prevelika razlika je z navadnimi vozili,« je dejal.

Pozdravil je sprejeti zakon o davku na kriptovalute.

Možni so tudi izredni in začasni davki, vezani na krizne razmere, saj nekateri v krizi zelo profitirajo. »To je bolj kot ne brainstorming, da razumete smer, v katero razmišljam, davek na izredne dobičke energetskih podjetij ima Italija že od marca, debata je tudi v Nemčiji, sem prebral v Financah, da kopiramo Madžarsko.«

"Nižja stopnja DDV na elektriko in plin je zdaj ena od možnosti. Treba je pogledati celotno vprašanje energetske draginje, ne morem danes odgovoriti, ali jo bomo izkoristili, je pa dobro, da je to ena od možnosti," je dejal.

Od kod bodo dobili denar za vse načrte

Foto: Saša Despot Klemen Boštjančič

Neprofitna stanovanja za mlade

Če pravilno zastavimo stvari, je dovolj vložek države ali občin v smislu zemljišč

Čakalne dobe

Naredili bomo natančno analizo, koliko sistem zmore. Dodatna sredstva ja, bodo ciljno uporabljena z merljivimi cilji. Verjamem, da bomo sredstva našli, se tudi dodatno zadolžili, če bomo vedeli kam bomo dali denar in kakšen bo učinek

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Do leta 2024, gre za veliko reformo, del odgovora bomo dobili v letu, letu in pol, nisem eden od tistih, ki menijo, da samo javne ustanove znajo učinkovito porabljati ta sredstva, verjamem, da je tudi za javni sektor dobro, da ima nekoga, s katerim se lahko primerja

Dolgotrajna oskrba

Moti me, da je bil sprejet zakon brez jasnih izračunov in finančnih virov, kaj bo košarica, od kod sredstva, ali bo potreben nov prispevek, to moramo najprej razdelati

30-urni delovnik

Bo prostovoljen.

Pokojninska reforma

Ni prva prioriteta, se je bomo pa absolutno lotili.

Brezplačni vrtci in šolska prehrana

Treba povezati z davčnimi spremembami na primer na dohodnini, ali vsem ali le segmentu, so plus in minusi, ali je prav, da imajo zastonj prehrano tisti, ki imajo premožne starše, tudi to se da skompenzirati, bistveno lažje je, če je za vse plus rešitev za premožne, ki tega ne potrebujejo.

Vojska

Zakaj ne more biti Slovenija center za gorsko vojskovanje in ne naredimo posla iz tega.

Plače v javnem sektorju

Izrazita kompresija, uravnilovka, ne moremo nagraditi dobrih delavcev, mislim, da je veliko rezerv, izboljšave, ki ne bodo imele vpliva na proračun. Avtomatična napredovanja, v zasebnem sektorju jih ni.

Podprl bi tudi določene rešitve iz Janševe dohodninske reforme

"Na koalicijskih pogajanjih sem povedal, da ko bomo delali reformo, določene ukrepe, ki jih je v dohodninskem zakonu sprejela Janševa vlada, lahko znova podprem. Idealen čas je, ko se ljudem da, da se sprejme na primer zakon o obdavčitvi nepremičnin. Če bo deset odstotkov prebivalcev plačalo več, bo veliko nasprotovanja, to so ljudje, ki so vplivni in imajo dostop do medijev, problem te novele je, da je le dala, ni pa naslovila drugega dela," je povedal Boštjančič. 

Tega se Boštjančič najbolj boji

Foto: Saša Despot Klemen Boštjančič

"Ključni problem Slovenije, na katerem bom največ delal, je strukturni primanjkljaj, to je rak rana. Res se ga bojim. To bo nepriljubljeno, nekoga bo bolelo ali pa več nas. Drugače ne gre. To ni posledica ene vlade, ko se deli brez zavedanja učinkov, ali predvolilni bonbončki, pritiski raznoraznih skupin. Konsolidacija javnih financ trenutno ni prioriteta, Evropska komisija je dejala, da fiskalnega pravila prihodnje leto ne bo upoštevala, to je lahko potencialen problem, ker omogoča, da neracionalno trošijo sredstva. Dodatna poraba bo samo na jasno merljivih ukrepih, ki bodo na srednji ali dolgi rok prinesli pozitivne učinke in v javne finance ne bodo vrtali dodatne luknje," je poslancem povedal Boštjančič. 

Dolgoročni cilj je, da bi uprave državnih podjetij presojali enako kot pri finančnih institucijah, pri bankah in zavarovalnicah, fit and proper, ne da bi šli tako daleč kot v bančništvu, ampak ta smer mi je všeč.

Ministrstvo za finance mora biti vrhovni kontroling nad vsemi ministrstvi in to vlogo mislim izvajati zelo resno. Cela vrsta primerov je, da so se stroški ovrednotili nerealno, zakon o osebni asistenci, nekaj milijonov evrov, menda je bilo več 80 milijonov evrov, v zasebnem sektorju se kaj takega ne more dogajati. Strategija za izstop iz premoga, ocena milijarda, na voljo je manj kot 250 milijonov evrov, ampak se bomo že enkrat s tem soočili, tak način razmišljanja mi ni blizu

Tako je komentiral očitke, da so se potopila podjetja, kjer je delal

Dotaknil se je tudi svojega delovanja v Vegradu in Adrii. »V Vegrad sem prišel za božič 2009, oktobra je končal v stečaju, tam sem bil do konca, prišel sem kot predstavnik posebne družbe za prestrukturiranje, ki je imela manjšinski delež. Moj pogoj je bil, če se bo dalo reševati, ga bomo rešili. Aprila 2010 je bil na mizi program prestrukturiranja, ki so ga potrdile banke, časa je bilo en mesec. Banke bi naredile odpis in reprogram, če se družba dogovori z upniki, Vegrad ni naredil nič, Tovšakova je hodila od levih do desnih politikov in jih prepričevala, da ji morajo pomagati, takrat mi je bilo jasno, da bo pristal v stečaju. Za to mi je zelo žal, SCT in Primorje nista imela te možnosti, ki jo je Vegrad imel,« je povedal.

Foto: Saša Despot Klemen Boštjančič

O Adrii pa. "V Adrio sem prišel v začetku 2011 in ostal dve leti. Adria je bila pod vodo, ko je podjetje tako daleč, vsi stran stopijo. Država je dala 50 milijonov evrov, z 20 milijoni so jo dokapitalizirale banke na podlagi poslovnega načrta. Po dveh letih, ko so me zamenjali s pojasnilom, da so ukrepi, ki jih izvajamo, preveč rigorozni za državno podjetje, smo bili točno tam, kot smo v načrtu napovedali," je dejal. 

"V letih 2011 in 2012 je bila izguba 15 in 8 milijonov evrov, v letu 2013 pa pol milijona evrov dobička, čudežni direktor je prišel. Tako podjetje je tanker, ki ga moraš počasi obračati. Zaposleni so res prispevali veliko, spogajali smo 60 odstotkov nižje cene najema letal, septembra 2014 se je cena goriva razpolovila s 110 na 50 dolarjev za sod, pa je bil rezultat konec leta 9,4 milijona evrov izgube. Ne vem, kaj so delali," je še povedal. 

janez.zalaznik@styria-media.si