Minister za finance Klemen Boštjančič je po seji vlade povedal, da so prihodki za leto 2025 načrtovani v višini 15,2 milijarde evra, odhodki pa v višini 17,2 milijarde evra. V letu 2026 pa naj bi se proračunski primanjkljaj znižal in na koncu znašal 1,2 milijarde evra oziroma 1,6 BDP.

Sprejeli bodo številne ukrepe za krepitev gospodarstva, znanja, inovacij, stanovanjske in podnebne politike, je napovedal, računajo pa tudi na delno podporo iz evropskih sredstev. 

Še naprej bodo izvajali tudi ukrepe za odpravo posledic poplav, ki so velik del Slovenije prizadele lani poleti. 

Poleg obeh proračunov bodo vladi do leta 2026 na voljo tudi sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost, ravnokar so v pričakovanju prejema za tretji zahtevek, ki naj bi prispel konec oktobra oziroma začetek novembra, je pojasnil Boštjančič.

Visoka raven investicij

Napovedal je tudi uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine. "Neto plače se bodo naslednje leto zvišale," je dejal. Pričakujemo lahko tudi dodatek za upokojence, dogovor z občinami glede povprečnin pa še ni sklenjen.

"Ohranjamo eno najvišjih ravni investicij med državami EU, okrog 5 odstotkov BDP," je povedal Boštjančič in dodal, da so državne investicije "v veliki meri motor gospodarstva in poganjanja BDP".

Potrdili so tudi predlog o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, kar je podlaga za plačno reformo. O vsebini zakona je potekalo intenzivno usklajevanje s sindikati, ki pa še ni končano. Po Boštjančičevi oceni so se že izpogajali o 95 % celotne vsebine zakona, čaka pa jih še pogajanje o plačnih stebrih, od katerih bodo odvisne končne plače.

Zadnji bodo na vrsti vladni funkcionarji in poslanci

Plače vladnih funkcionarjev, funkcionarjev v Državnem svetu ter poslancev se bodo po njegovih besedah uskladile z zamikom, šele ob sklicu novega Državnega zbora. Prednost bodo imeli najnižje javni uslužbenci, nato sodni funkcionarji in župani, predsednik KPK ...

Boštjančič je napovedal, da po novem noben javni uslužbenec ne bo prejemal osnovne plače, ki bo nižja od minimalne, poleg tega se bodo plače sistemsko usklajevale z inflacijo. Višji bo tudi regres, za 5 odstotkov od minimalne plače, naslednje leto pa bo že 10 odstotkov višji od minimalne plače.

Skupni ocenjen učinek plačne reforme je 1,4 milijarde evrov, a se bo, ker bo sprememba postopna, manifestiral šele v letu 2028. Davkov zaradi plačne reforme ne bodo višali, je še dodal.

dezurni@styria-media.si