Ekološka živila so najdražja pri velikih trgovcih, ki tudi le izjemoma ponujajo domače sadje in zelenjavo, eko tržnice in specializirane trgovine pa so praviloma cenejše od supermarketov, je pokazala primerjalna analiza cen eko živil na slovenskem trgu. 

Čeprav je ekoloških živil na tržišču vedno več in je tudi ponudba vedno pestrejša, je povpraševanje na domačem trgu še vedno večje od ponudbe, predvsem domače. Več kot dva tisoč ekoloških kmetij predstavlja manj kot sedem odstotkov vseh površin obdelanih zemljišč. Prevladuje živinoreja, sadovnjaki predstavljajo nekaj več kot dva odstotka, njive in vrtovi pa malo več kot osem. In čeprav število ekoloških kmetij pri nas iz leta v leto narašča, veliko ekološke hrane še vedno uvozimo.  

Domače. Veletrgovci in supermarketi navijajo cene eko izdelkov, ampak tudi na eko tržnicah je eno eko jabolko lahko do dvakrat dražje kot drugo, povsem primerljivo eko jabolko. Ceno pač postavi najemnik stojnice, zdravje je pa tako neprecenljivo, kajneda. 

Enotna embalaža in označevanje, pri čemer imajo, kot smo videli, nekateri kmetje težave, še dodatno zvišajo ceno. Denarnico boste zato najmanj obremenili, če boste ekološka živila kupovali neposredno od kmetov, pa tudi najbolj sveža bodo. Če že ne verjamete nalepkam bio, eko, ekološko pridelano, naravno in podobno, si pridelavo oglejte in izdelke kupite na terenu. Pa še dober občutek boste lahko imeli, da ste spodbudili razvoj podeželja in nekaj naredili za okolje.