Foto: Anže Petkovšek Barbara Eržen Včeraj mi je prijatelj, ki živi v Bruslju, poslal posnetek, kako je do zob oborožena vojska izpraznila vagon na podzemni železnici. Nobene panike ni bilo, ob posnetku je pripisal le nekaj v stilu, da gre le za Evropo 2017. Nič posebnega, le še en dan. Do zob oboroženi organi pregona na ulicah, visoki zidovi ...

Res je, živimo v čudnih časih, ko se zdi, da nismo več varni pred ničemer in nikomer. A hiter sprejem adhoc pravil in zakonodaje, česar se poslužuje tudi slovenska vlada Mira Cerarja, se zdi bolj kot ne le nekakšna navidezna pomiritev. V imenu zagotavljanja varnosti tiho pristajamo na to, da bodo o nas beležili vse podatke, kam in kdaj bomo potovali. Organi pregona dobivajo vse večje pristojnosti nadzora. Pri čemer pa drugim in sebi postopoma jemljemo pravice. V imenu varnosti tiho pristajamo celo na to, da bo vlada povozila vse konvencije človekovih pravic in si vzela možnost, da zavrne posameznike na begu, ne da bi jim pri tem prej sploh prisluhnila.

A teh skrajnih potez ne vlečemo samo v imenu obrambne varnosti države, ampak jih razumemo kot rešitev za praktično vse probleme. Goljufije pri registracijah? Ni problema, bomo ob registraciji poslikali vse avtomobile in vodili register njihovih lastnikov. So problem telefoni na cesti? Ni problema, bomo dali policiji pristojnost, da preveri, kaj ste počeli s telefonom.

A nekje ob strani vseh predpisov omenimo tudi potrebo po izobraževanju, osveščanju. Ob predstavitvi vseh ukrepov pristojnih za zmanjšanje prometnih nesreč je v tem tednu  nekoliko osamljeno le psiholog Marko Polič poudarjal, kako pomembno je izobraževanje in kako zgledi vlečejo. Več kot bo divjanja in pitja na cesti, bolj se bodo tega naučili otroci in krog bo šel naprej. 

Ne verjamem, da lahko višje kazni spremenijo ljudi. Lahko pa jih ozaveščanje o pomenu nevarnosti in posledicah pijane in objestne  vožnje, ter vožnje pod vplivom alkohola. Z izobraževanjem ne bomo spremenili problemov iz danes na jutri, a lotevali se jih bom poglobljeno in z razlogom. Še pred nekaj leti, se nam je zdelo, da je ločevanje smeti nemogoče ... Tudi na smučišču nihče ni nosil čelad. Razmišljanje se je danes obrnilo na glavo, a potreben je bil čas in trud vladnih in nevladnih organizacij ter civilne družbe.

Z veliko truda , izobraževanja in zgleda lahko spremenimo tudi trend glede uporabe mobilnih telefonov med vožnjo in goljufanja. Če pa posežemo na vse ravni, tudi tiste najbolj marginalizirane, upam, da lahko z izobraževanjem zajezimo tudi tiste norce zaradi katerih zdaj pristajamo na čedalje večjo represivnost.