Predpisi določajo, da se smiselnost uporabe kovancev in bankovcev različnih vrednosti redno preverja. Od aprila lani se tako ne tiskajo več bankovci za 500 evrov.

Ali je smiselno ohranjati kovance za cent in dva centa, je komisija presojala že leta 2013 in 2018, že brez ukinitve pa je kar pet držav EU uvedlo obvezno zaokrožanje cen na pet centov: Belgija, Finska, Irska, Nizozemska in celo naša soseda Italija.

Če bi kovance za cent in dva centa ukinili, bi se to lahko zgodilo tako, da bi jih le jemali iz obtoka, še vedno pa bi lahko z njimi plačevali, druga možnost, h kateri se trenutno bolj nagiba komisija, pa je, da že kmalu po ukinitvi z njimi ne bi bilo več mogoče plačevati. Že pred ukinitvijo bi se uvedlo obvezno zaokrožanje cen na pet centov.

S kovancu za cent in dva je več težav:

- kovanci ne krožijo, ampak jih ljudje kopičijo ali pa izgubijo,

- enosmerna uporaba, trgovci jih strankam vračajo kot drobiž, stranke pa z njimi praviloma ne plačujejo,

- za trgovce so visok strošek, strošek nakupa petdesetih kovancev po en cent znaša tudi en evro za zavitek, torej dvakrat toliko, kot so kovanci vredni,

- veliko število izgubljenih kovancev je precejšnja obremenitev za okolje,

- veliko število držav članic ima z izdajo teh kovancev izgubo, saj so stroški proizvodnje in izdaje večji, kot je njihova vrednost.

Na drugi stran pa tudi več razlogov proti ukinitvi:

- koliko bi zaokrožanje cen zvišalo cene in koliko bi vplivalo na občutek potrošnikov, da je prišlo do podražitev; v državah, ki so že uvedle zaokrožanje, vpliva na inflacijo niso zaznali,

- stroški umika teh kovancev, če bi se hitro ukinili kot plačilno sredstvo

- vpliv na ljudi z nizkimi prihodki,

- učinek na prihodke dobrodelnih organizacij, če te denar zbirajo v nabiralnikih, se tam znajde veliko kovancev za cent in dva.

Med prebivalci EU se sicer podpora ukinitvi kovancev za cent in dva centa povečuje, v lani izvedeni raziskavi ukinitev podpirata že skoraj dve tretjini vprašanih (65 odstotkov, leta 2016 62 odstotkov, leta 2014 60 odstotkov). 

Mercator: po epidemiji je skoraj spet tako kot prej

"Ocenjujemo, da bi ukinitev kovancev za en cent in dva centa lahko pripomogla k zniževanju stroškov manipulacije z drobižem, kar je seveda dobrodošlo. Bi bilo pa pomembno tudi vedeti, kako bi se to v praksi uvedlo oz. kakšna bi bila pravila glede zaokroževanja cen. Ko gre za plačilo z gotovino, mora trgovec vrniti točno razliko tudi v kovancih. Na vrhuncu epidemije spomladi je brezgotovinsko plačevanje v naših trgovinah sicer močno naraslo, vendar se zdaj spet plačuje tudi z gotovino skoraj kot pred epidemijo, torej gotovinsko plačevanje ne zamira tako hitro, kot bi morda sklepali," so nam po prvem in pred drugim valom epidemije povedali v Mercatorju.

Tudi Rdečega križa in Karitasa ukinitev ne bi huje prizadela. "Menimo, da ukinitev kovancev za 1 in 2 centa za Karitas nas ne bo imela negativnih posledic, saj so med darovi večinoma kovanci večje vrednosti," nam je odgovoril Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas.

Stroški nabave kovancev za en cent presegajo njegovo vrednost, stroški nabave konavcev za dva centa še nižji od njihove vrednosti, so leta 2017 poročale države evroobmočja.

"V Rdečem križu Slovenije težko ocenimo, kako bi ukinitev kovancev za en cent in dva centa prizadela ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. Že dlje časa opažamo veliko medsebojno solidarnost ranljivih ljudi, ki za pomoč svojemu sosedu, sodelavcu, sošolcu ali znancu dobesedno darujejo svoj zadnji cent. Velikokrat tako zbrani manjši zneski komu olajšajo njegovo trenutno veliko stisko in mu tako vlijejo novo upanje in moč za nove dni," pa nam je odgovorila Mirjana Jarc iz Rdečega križa.

Na ministrstvu za finance stališča do ukinitve kovancev še nimajo. "V okviru analize bo Evropska komisija preučila vse relevantne vidike in tudi zadnji razvoj na področju uporabo gotovine na splošno in še posebej evro kovancev. Šele ko bodo znani zaključki analize in podrobneje preučeni vsi možni vplivi morebitnih sprememb glede uporabe kovancev za 1 in 2 centa, bo mogoče v zvezi s tem sprejeti tehtno odločitev," pravijo.

janez.zalaznik@zurnal24.si