Slovenski in hrvaški strokovnjak za reševanje vprašanja hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke, France Arhar in Zdravko Rogić, o podrobnostih dogovora nista hotela govoriti.

Po poročanju časnika pa naj bi Slovenija v 30 letih odplačala Hrvaški dolg v višini 278,7 milijona evrov. Hrvaška naj bi v zameno odpisala obresti na ta dolg, te pa bi znašale 421 milijonov evrov, kar je skoraj dvakrat več od glavnice. S tem naj bi, tako Jutarnji list, Hrvati pokazali razumevanje za težke gospodarske razmere v Sloveniji.

Kot še piše časnik, je dogovor velika skrivnost, vse dokler se o njem ne izjasneta vladi obeh držav. "Predlog strokovnjakov Rogića in Arharja predvideva popuščanje obeh držav v primerjavi z dosedanjimi stališči. Zdi se racionalen in izvedljiv," poudarja Jutarnji list, ki virov svoje novice ne navaja.

Kot pojasnjuje, bi Hrvaška naredila dve veliki popuščanji v korist Slovenije – odpovedala bi se zamudnim obrestim, ki so dolg zvišale na 700 milijonov evrov, pokazala pa je tudi razumevanje za položaj slovenskega gospodarstva, ker je ponudila kar 30-letni rok za vrnitev dolga. Ob tem dodaja, da je hrvaška vlada 278,7 milijona evrov hrvaškim bankam izplačala v desetih letih.

Gre za prihranke hrvaških varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so bili kot javni dolg preneseni na 22 hrvaških bank, ki so bile takrat v državni lasti, največ na Privredno banko Zagreb in Zagrebško banko. Hrvaška je bankam med letoma 1994 in 2005 iz državnega proračuna vrnila 287,7 milijona evrov, ta znesek pa zdaj zahteva od Slovenije, pojasnjuje zagrebški časnik.

Slovensko veleposlaništvo: Dogovora ni, pogovori se nadaljujejo

Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu se je odzvalo na poročanje Jutarnjega lista in poudarilo, da ni nobenega dogovora ter da se pogovori obeh strokovnjakov nadaljujejo.

"Nenavadno je, da mora slovenska stran že drugič zanikati enako informacijo, ki je bila predmet medijskih ugibanj v preteklih tednih, še posebej potem, ko se je hrvaški strokovnjak na zadnjem srečanju opravičil slovenskem kolegu za omenjene neresnice in nevšečnosti, ki so se pojavile v hrvaški javnosti po njunem srečanju na Bledu," je veleposlaništvo zapisalo v odzivu.

Kot je ob tem spomnilo, Slovenija, kljub mnogim prošnjam hrvaški strani za pojasnitev, do danes ni uspela zvedeti, kaj je pravni temelj za tožbe, ki sta jih na izrecno zahtevo hrvaške države proti LB in NLB vložili komercialni banki, ki sta v lasti italijanskih bank.

"Slovenija je prepričana, da so pooblastila hrvaške države v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, ki jih je Hrvaška podpisala in ratificirala, ter s prevzetimi obveznostmi v pogajanjih z Evropsko unijo," so zapisali.

Kot so dodali, je nadaljevanje pogajanj in iskanje končne rešitve v okviru sporazuma o nasledstvu smiselno samo, če hrvaška vlada umakne pooblastila za tožbe na hrvaških sodiščih.