Omenjenih 11 milijonov evrov minusa, kolikor so ga bolnišnice izkazale v prvem polletju, predstavlja 1,7 odstotka vseh prihodkov bolnišnic. To je nekoliko bolje kot v istem obdobju lani, ko so imele bolnišnice skoraj 16 milijonov evrov minusa oziroma 2,5 odstotka vseh prihodkov, je na današnji novinarski konferenci povedala generalna direktorica direktorata za zdravstveno ekonomiko Elda Gregorič Rogelj.

Velike izgube zaradi investicij

Izrazito visoke primanjkljaje so imele po njenih besedah v prvem polletju bolnišnice Sežana, Vojnik, Brežice, Ptuj, Trbovlje, Izola in Jesenice. Deloma je to posledica zaključkov investicij oziroma adaptacije v bolnišnicah, pri izgubi psihiatrične bolnišnice pa gre za občutno znižanje cen storitev. Prihodki vseh bolnišnic so se zmanjšali za 4,8 odstotka, predvsem zaradi padca cen zdravstvenih storitev.

Bolnišnice so tudi zniževale odhodke, v povprečju za 4,3 odstotka. Predvsem so se zmanjšali stroški dela, ki so za 2,6 odstotka nižji kot v prvem polletju lanskega leta, pa tudi tudi stroški materiala in storitev (4,1 odstotka) ter stroški amortizacije, je povedala.

Denarni tok bolnišnic je bil v prvem polletju negativen v višini 4,7 milijona evrov. Tako je 16 bolnišnic izkazalo negativni denarni tok v višini 11 milijonov evrov, deset bolnišnic pa pozitivnega v višini šestih milijonov evrov.

Jih bodo rešila posojila?

Ministrstvo je prejelo prošnje devetih bolnišnic za enoletno zadolževanje v državni zakladnici, medtem ko štiri (splošne bolnišnice Brežice, Murska Sobota, Vojnik in Slovenj Gradec) posojilo že prejemajo. Tako so zaprosile za likvidnostni kredit v višini 19 milijonov evrov. Ob tem so bolnišnice morale priložiti sanacijske načrte, kako bodo odplačevale posojila.

Gregorič Rogljeva je tako napovedala, da bodo morali zdaj na ministrstvu zahtevke in sanacijske načrte temeljito pregledati, nato pa bodo ministrstvu za finance posredovali predloge za zadolžitev tistih bolnišnic, ki bodo izpolnjevale merila. Za zdaj pa o posojilih še niso odločali, je dodala.