"Če bi se virus ebole pojavil pri nas, zagotavljam prebivalcem, da bo za njih poskrbljeno," pravi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ocenjujejo, da je nevarnost, da bi se ebola pojavila v Sloveniji majhna, vendar obstaja. Suma, da bi kdo imel ebolo, še ni bilo, so pa iz območja kjer se bolezen širi, v Slovenijo pripotovali trije ljudje.

Z letališča naravnost na kliniko

Takoimenova "vstopna vrata" za ebolo sta pri nas letališče Brnik in Luka Koper. Nevarnost za okužbo z ebolo je namreč največja v letalskem in ladijskem prometu. Bolnika z ebolo mora tako identificirati pilot letala ali poveljnik ladje ter obvestiti letališčni stolp oziroma pristanišče.

"Na Brniku je vzpostavljena zdravstvena služba in služba, ki sprejema informacije. Če zdravstvena služba prejme informacijo, da je na letalu bolnik, ki je bil v 21 dneh na območju ebole ali v stiku z bolnikom z ebolo in ima znake ebole, se ekipa pripravi na njegov sprejem po metodi  čim manj stikov z osebo, obolelo z ebolo. Najprej se izkrcajo ljudje, ki so bili z zbolelim. Obravnavava jih epidemiolog, bolnika pa že z letališke steze pospremijo v reševalno vozilo in na kliniko za infekcijske bolezni v Ljubljani," razlaga predstojnica centra za nalezljive bolezni na NIJZ Alenka Kraigher.

Težave s prostorom na intenzivni terapiji

Infekcijska klinika je kraj, kjer bodo zdravili morebitne bolnike z ebolo. Kot pravi predstojnik Franc Sterle, se bo težava pojavila predvsem, če bo bolnik potreboval intenzivno nego. "Če bo potrebno zagotoviti prostor na intenzivni terapije, kjer je pomanjkanje prostora, bo potrebno ostale bolnike, za katere ne bo varno, da so tam, preseliti drugam, oddelek pa zapreti."  Strle sicer zagotavlja,  da bi na kliniki znali zdraviti bolnika z ebolo, če bi ga dobili v oskrbo. Prav tako bi po njegovih besedah lahko hitro ugotovili, ali bolnik sploh ima ebolo, saj bi lahko to hitro ugotovili na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete. Po njegovem je največji izziv preprečiti širjenje bolezni, a so tudi tega sposobni, saj se vsakodnevno srečujejo tudi z drugimi boleznimi, ki se prenašajo s stikom.

Potnike predvsem osveščajo

Na Brniku in v Luki Koper potnikov ne pregledujejo, ukrepi, ki jih izvajajo, so usmerjeni predvsem v izobraževanje potnikov. "Bolnik, ki še ne kaže znakov bolezni, na letalu dobi vse informacije o poteku bolezni. Če se simptomi pojavijo, ko je že doma in ve, da je bil v zadnjih 21 dneh na območju ebole, bo na podlagi informacij, ki jih ima, poklical v zdravstveni dom," razlaga Kraigherjeva.

Slovenija ni država, v katero bi izvajali medicinsko evakuacijo in tudi ni neposrednih letov iz držav, kjer že izvajajo preglede potnikov pred vkrcanjem v letalo. Prav tako se ni spremenil način prenosa ebole, torej se prenaša s krvjo, slino, blatom in bruhanjem in ne leti po zraku - to so razlogi na odlagi katerih so slovenski strokovnjaki prepričani, da je slovenija pred ebolo relativno varna.

"Nobenega razloga ni, da bi razmišljali o tem, da bi se ljudje morali zaščititi z zaščitnimi sredstvi," pravi Krajgherjeva, ki meni, da prekomerni ukrepi nimajo nobene koristi. Potovanja v države, kjer razsaja ebola, odsvetujejo.

Zaščitne opreme po zagotovilih dovolj

"Zaščitna oprema je oprema, ki jo mora imeti vsak zdravstveni dom in jo mora glede na smernice dopolnjevat," pravi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat. Zagotavlja, da je zaščitne opreme dovolj in da je ustrezna tudi zaščitna oprema, ki se je nabavila v primeru sarsa. Da so nabavili zadostne količine zaščitne opreme, zagotavljajo tudi na UKC Ljubljana, kjer bodo zdravili morebitne obolele. V stik z bolnikom, ki ima ebolo, naj bi po načrtih ministrstva in NIJZ prišlo čim manj ljudi, bolnike pa bodo zdravili le na infekcijski kliniki v Ljubljani.

Ebola se trenutno razširja le med prebivalci v žariščih ebole, predvsem zaradi stika z živalmi ter tudi tesnega stika z umrlimi med žalovanjem, poleg tega tamkašnji prebivalci neradi iščejo zdravniško pomoč in neradi pristanejo na izolacijo.  Smrtnost je med 50 in 70 odstotki. Širitev virusa bi v Evropi potekala drugače, menijo strokovnjaki, V Evropi in ZDA so za ebolo zboleli predvsem zdravstveni delavci, ki so zdravili obolele. "V Evropi in ZDA je bilo doslej 18 bolnikov, štirje so umrli. To je sicer majhna številka, vendra na podlagi te bi bila smrtnost 20 odstotna," pravi Strle.