Že nekaj let se pogovarjamo samo o varčevanju in izgubah, zato smo ves čas slabe volje.
Foto: Dejan Mijović
Janez Zalaznik
Pa ga imamo, višji DDV. Ne bo konec Slovenije niti ni čudežna rešitev za obubožan proračun. Po eni strani res ne gre za visoke zneske: deset tisoč evrov vreden avto se bo podražil za 200 evrov, poln rezervoar goriva bo evro dražji, žemlja za nekaj desetink centa. Po drugi strani nam bodo v enem letu počasi iz žepov pobrali 250 milijonov evrov in ni jasno, kaj si lahko obetamo od tega denarja (za napovedani dokapitalizaciji NLB in NKBM bi morali višji DDV plačevati štiri leta!). Najslabša novica je, da bodo zaradi psihološkega učinka začasno manj prodali tudi tisti, ki cen ne bodo dvignili. In prav psihološko je Slovenija precej na tleh, saj nihče več ne vidi obetov svetlejše prihodnosti. Delno je za to kriv tudi gradualizem, ki se ni izkazal kot dober recept za razvoj, zdaj ga uporabljamo še za reševanje krize in izkazal se ni nič bolje. Če na borzi izgubiš en evro, si tako razočaran, da te potolažita šele dva zaslužena evra in ne eden, so menda pokazale raziskave. V tej državi se od začetka krize ves čas pogovarjamo in dogovarjamo za majhne izgube, zato smo ves čas slabe volje.
Razlika. Sem pa končno ugotovil, kakšna je razlika med desno in levo vlado. To niso stališča glede slabe banke, državnega holdinga, prodaje državnega premoženja ali kaj podobnega. Desna vlada je naprej rezala izdatke in potem razmišljala o višjih davkih, leva naprej dviga davke, potem razmišlja o novih davkih (če ne bo znižanja porabe, nas čaka še krizni davek na izplačila), šele potem bomo morda rezali izdatke. Da o rdeči zvezdi tokrat ne govorimo .
Pač Bo narod moral poprijeti za Delo, ne pa samo prekladati papirje po pisarnah, če bo hotel preživeti kolikor toliko …